To zanimivo planinsko turistično pot sta Planinsko društvo Novo mesto in Turistično društvo Novo mesto odprla sredi leta 1967. Hkrati sta izdala Vodnik po Trdinovi poti z osnovnimi podatki. Leta 1975 smo pripravili nov vodnik, saj smo ugotovili, da pohodniki na več kot 150 km dolgi poti potrebujejo dober opis poti, da se bodo znašli v obsežnih roških in gorjanskih gozdovih tudi, če bi bile planinske oznake uničene. Vodniku smo dodali karto. 

Trdinova pot poteka po najlepših predelih Dolenjske. Kdo ne bi želel obiskati skrivnostnega Kočevskega Roga? Pot nas vodi mimo opustelih kočevarskih vasi na Gače in Mirno goro. Z nje je edinstven pogled na Belo krajino. Precejšen del poti je speljan po Gorjancih: Maličev krč, Trdinov vrh, studenec Gospodična in Planinski dom ob njem, Miklavž, grebeni Pendirjevke in Kobil, Pirčev hrib, Opatova gora. Ta del poti je še posebej mikaven, saj poteka čez obsežne gorjanske košenice ki so v pomladnih in poletnih dneh polne pisanega cvetja. Tod rastejo zelo redke, zavarovane rastline. Najvzhodnejša točka poti je Kostanjevica z edinstveno Formo vivo, muzejem v nekdanjem samostanu, Kostanjeviško jamo... Na poti je kar nekaj gradov: Prežek, Gracarjev turn, Struga, Otočec, Stari grad in Hmeljnik Med največje kulturne spomenike Dolenjske uvrščajo samostan Pleterje. 

Zakaj Trdinova pot? 

Le najstarejši Novomeščani se še spominjajo drobnega moža, ki je pogosto stal pod arkadami na trgu s popotno palico v rokah in širokokrajnim klobukom na glavi, se oziral po nebu, potem pa krenil čez Kandijski most v smeri proti Gorjancem. Včasih se je napotil proti vzhodu na Gracarjev turn k prijatelju, graščaku Rudežu. Ta mož je bil upokojeni profesor Janez Trdina. Po rodu Gorenjec iz Mengša se je vživel v dolenjske razmere. Prepotoval je to mehko, valovito pokrajino podolgem in počez. Opazoval je življenje dolenjskega kmeta, njegove šege in navade, prisluhnil njegovi govorici. Posebno so ga zanimali Gorjanci s svojo tiho lepoto. Posedal je s Podgorci pred njihovimi domovi ali zidanicami, poslušal zgodbe o temnih gozdovih, vilah in škratih, grajskih gospodih in gospeh, čarovnicah, pa tudi o resničnih ljudeh. Vse kar je slišal, je doma umetniško oblikoval in tako ustvaril čudovite bajke o tem lepem koščku slovenske zemlje. Gorjance in deželico cvička, sonca in zelenih gričev ter Belo krajino, kamor je tudi zahajal, je ovekovečil v Bajkah in povestih o Gorjancih. Trdinovo pot prehodi vsako leto kar precej planincev ne samo z Dolenjske, temveč tudi Štajercev in Ljubljančanov. 

Skica Trdinove poti

V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije smo 1997 izdali novo planinsko karto Dolenjske v merilu 1 : 50 000. Na njej je vrisana celotna Trdinova pot, pa tudi ostale že znane planinske poti. Dodali smo novo pot iz Metlike oz. Gabrovca in Jugorja na Trdinov vrh po slovenskem ozemlju. Opozarjamo na povezavo Trdinove poti med Smukom in Osojnikom, ki v nekaterih kartah ni bila vrisana, na podaljšek planinske poti od gradu v Kostanjevici do Kostanjeviške jame. Na novo smo vrisali tudi pot iz Lašč in Podgozda na Sveti Peter nad Sotesko (888 m). Na karti so vrisane tri planinske postojanke: zavetišči na Svetem Petru in Malem Lipovcu ter nova koča, Planinski dom na Vrhtrebnjem. Karta vsebuje še vrsto drugih podatkov, pomembnih za planince in turiste: označene so podzemne jame, grobišča, pomembna drevesa, npr. Rajhenavska jelka, in podobno. Krona proslavljanja tridesetletnice je bil decembra končan dokumentarni film Trdinova pot. Snemanje so omogočili: Mestna občina Novo mesto, Komunala Novo mesto, Krka Zdravilišča in Krka, tovarna zdravil, za kar se jim še posebej zahvaljujemo.