 |
Cerovci (VDC) |
27. 2. 2026 |
Za rep smo ujeli meteorološko zimo in se odpravili na pohod.
Mimo srednjeveškega gradu Graben nas je pot vodila skozi vas Krka. Tabla Dobrodošli na Cerovcih nam je dala vedeti, da zapuščamo vas Krka in prihajamo v območje Cerovcev. Strm, a na srečo kratek vzpon se je končal med zidanicami in vinogradi. Malicali smo s pogledom na Trdinov vrh. Po fotografiranju smo sestopili v Žihovo selo. Stari grad in Trška gora sta nas pozdravljala ob vračanju na izhodišče. V sončnem, prijetnem dnevu smo se družili s pohodniki iz Bršljina in Trebnjega.
Tekst in foto: Diana
|
|
PO ZAKLAD NA LIMBARSKO GORO IN GOLČAJ |
21. 2. 2026 |
»Na Limbarski gori je zlati zaklad.
Kdor hoče ga najti, naj gre ga iskat.«
Tako mi je zapela mama, ko sem po obilnem sneženju dan pred odhodom doma najavila svojo planinsko pot na Golčaj (690 m) in Limbarsko goro (773 m), seveda z Mladinskim odsekom PD Krka Novo mesto. Dobro, da je bila vsaj vremenska napoved za soboto, 21. 2. 2026, precej obetavna.
No, in smo šli proti Posavskemu hribovju – 32 nas zagnanih, od tega osem šolarjev s svojo učiteljico, in seveda z vodniki Diano, Gricem, Andrejo in Markom. Kot po navadi nas je Diana že na busu razvajala s svojimi ličnimi in slastnimi piškoti, še preden je predstavila načrt pohoda: iz Blagovice po strmini Golčaja v slabi uri, po počitku v poldrugi na Limbarsko goro, potem pa spust v dveh urah h Gradiškemu jezeru.
Odlično nam je šlo, saj od Grosuplja dalje že ni bilo sledu o včerajšnjih snežnih padavinah! Ob lepo obnovljeni cerkvi sv. Neže na Golčaju teče tudi evropska pešpot E 6. Kamniške Alpe so se kot bela kulisa dvigale in smo ob vzdihih navdušenja lahko samo strmeli v to planinsko krasoto. Z Golčaja pa je naš pogled Gric usmeril še na Julijce s Triglavom. Lepota, ki te prevzame in napoji dušo!
Le na Limbarski gori ob starodavni baročni romarski cerkvi sv. Valentina je bila snežna belina novozapadlega snega. Cerkev ima tudi zunanji oltar v kamniti lopi ob glavnem vhodu; to je bilo za romarje, ki kdaj niso mogli v prenapolnjeno cerkev k sv. Valentinu, saj svetnik ni samo zavetnik zaljubljenih in »ima ključ od korenin«. Poseben pa je zvonik, ki stoji sam in je morda ostanek stolpa gradu Lilenberg. Ta naj bi nekoč stal tu na vrhu planote. Tu smo se okrepčali, za spomin skupinsko slikali in počasi v soncu odrinili na dveurni spust mimo vasi Vinje h Gradiškemu jezeru. Umetno jezero je posledica izkopa gradbenega materiala za avtocesto, danes pa je ob jezeru krožno speljana 4 km makadamska pot. Urejena okolica z jezerom je krasna turistična točka, saj je le 1,7 km oddaljena od Moravč. In obiskovalcev je bilo tega dne res precej! V kotu jezera smo zvedavo pogledovali na zamreženo malo elektrarno, ki je s silnim sifonom goltala vodo. Prijazni voznik našega avtobusa nas je tu že čakal za odhod domov. Zasanjanim ob vseh doživetjih pa nam je na povratku vodnica Diana prebrala še lepo pravljico, zakaj je lilija simbol Limbarske gore. Ima srečen konec, kot se za pravljico spodobi: grajsko dekle LILIJA se je odločila za pastirja, ki je iz svoje piščali izvabljal neverjetno melodijo in ji podaril tri stebelca, iz katerih so se razvile čudovite lilije.
Kaj pa naš zaklad iz pesmi moje mame? Seveda smo ga dobili! Našli smo ga v čudovitem 12 km sprehodu po zasanjani naravi. Planinci iz PD Krka Novo mesto smo si ga medsebojno podelili!
Breda Kramar
Foro: Diana Serini
|
|
30. pohod S cvičkom med vinogradi |
31. 1. 2026 |
Pohodniki smo se kljub oblačnemu jutru zbirali pred OŠ Otočec, kjer je bil začetek že 30. pohoda »S cvičkom med vinogradi«. Pohod, ki ga organizira Turistično društvo Otočec, je dolg 17 km in poteka po poteh vinskih goric Grčevja in Trške gore.
Do Starega gradu smo se že ogreli, za dodatno toploto pa so poskrbeli klanci do cerkve Sv. Jurija v Grčevju in po gozdu do Kamenja. Zaradi spravila lesa je bila pot po gozdu blatna, vidne pa so bile posamezne zaplate snega. Od tu je trasa večinoma po ravnem, sončni žarki še vedno niso predrli oblakov, zato smo se oblekli. Po krajšem počitku v bližini princeskine klopce smo prišli do spomenika Lojzetu Slaku in cerkve Marijinega rojstva na Trški gori. Na trasi smo šli mimo mimo desetih postojank lokalnih društev in domačinov in mimo panoja z vabilom na 13. Slakov pohod, ki bo letos 9. 5. Samo še spust do zidanice Colnar in že smo se krepčali s toplo malico. Mimo Črešnjic in Jelš pri Otočcu smo prišli na izhodišče pri osnovni šoli. Da se bliža pomlad, so nas opomnili zvončki in trobentice ter pridni vinogradniki, ki so že pričeli z deli.
Besedilo: Vladka
Foto: Igor Sladič, Vladka
|
|
Krkin športni dan |
31. 1. 2026 |
V soboto, 31.1.2026, smo člani PD Krka Novo mesto sodelovali pri izvedbi pohodov v okviru zimskega športnega dneva naše generalne pokroviteljice, Krke d.d.
Za zaposlene in njihove družinske člane smo pripravili dve destinaciji, družinski pohod v Tamar iz Planice in nazaj, kamor se je podalo 162 udeležencev.
Aktivnega pohoda, ki je bil malo daljši, pa se je udeležilo 85 pohodnikov. Iz parkirišča v Kranjski Gori smo se podali na Srednji Vrh, od koder smo se po kratkem predahu spustili v dolino, kjer nas je pri Hotelu Špik počakal avtobus.
V Kranjski Gori je sledila pogostitev in druženje vseh pohodnikov in smučarjev, ki so izpeljali tekmo, zato smo skupaj pozdravili dobitnike medalj.
Dan, ko se združile moči društva in sponzorja, je minil v krasnem vzdušju, kjer smo razgibali telo in duha v prijetni družbi.
Hvala Krki d.d. za povabilo.
Valerija Kastelic
|
|
GARJEVEC in POPOVIĆI |
24. 1. 2026 |
V soboto, 24. januarja, smo se ob 7.30 zbrali pred Planetom Tuš v Novem mestu. Zbrala se je druščina pohodnikov vseh generacij, med njimi tudi šest otrok in štirje starši. Dobro razpoloženi in polni pričakovanj smo se z avtobusom odpeljali do izhodišča pohoda, od koder smo se peš podali proti vrhu Garjevca ter opuščenemu naselju Popovići Žumberački. Na začetku poti nas je razveselilo sonce, kasneje pa nas je spremljalo rahlo deževje, ki pa nam dobre volje ni vzelo.
Pot smo pričeli pri Podružnici OŠ Suhor in se odpravili proti Gornjemu Suhorju, kjer smo asfaltno cesto zamenjali za kolovoz. Ta nas je pripeljal do naselja Ravnace, nato pa smo stopili v gozd, ki nas je spremljal vse do vrha Garjevca. Po poti smo uživali v razgledih na okoliške travnike in gozdove.
Na vrhu sta nas pričakala paviljon in Planinski dom Garjevec, od koder se je odprl čudovit razgled na Suhor in velik del Bele krajine. Veselje je bilo še večje, ko nas je razveselila vodnica Diana s slastnimi piškoti, ki so še posebej razveselili otroke. Po malici smo se podali proti opuščenemu naselju Popovići Žumberački, kjer so nekoč živeli potomci Uskokov. Prijatelji Branka Grubačeviča so nas prijetno presenetili s slastnimi pogačami in toplim čajem, otroci pa so medtem z navdušenjem opazovali koze in osličke. Po odmoru smo po kolovozu nadaljevali mimo postaj križevega pota in se spustili v naselje Doljani Žumberački. Pred naseljem smo zavili desno in se po gozdnih kolovozih vrnili v Ravnace. Do avtobusa ni bilo več daleč.
Pohod je bil poln doživetij, smeha, igre v naravi in priložnosti za spoznavanje lokalne zgodovine. Otroci so se naužili skupnega druženja, njihovi starši pa so imeli priložnost poklepetati med seboj. Kljub slabšemu vremenu je bil dan prežet s prijetnimi trenutki, ki so pohodnikom polepšali doživetje.
Tjaša Bojanec,
učiteljica na OŠ Otočec
V soboto, 24.1.2026, smo šli na pohod. Z avtobusom smo se peljali pol ure, da smo prispeli v Suhor. Od tam smo se povzpeli na vrh Garjevca. Tam smo pojedli malico pod lesenim paviljonom. Potem smo šli do stare, pozabljene vasice Popovići. V vasici je ograda z oslički in kozami, katero je postavil Branko Grubačevič. Njegovi prijatelji so nam postregli s toplim čajem in pogačo s špehom. Bilo je zelo slastno. Po poti v dolino je postavil tudi križev pot in križ z Jezusom. Zelo smešno je bilo, ko smo se hoteli slikati pred križem in je Lucija na glas vprašala zakaj ima Jezus »six packe« na trebuhu. Vsi smo se zelo smejali. Po poti nazaj do avtobusa nas je ujel dež, zato smo si oblekli dežne pelerine in odprli dežnike. Pohod je bil zabaven in kratek.
Špela in Lucija, OŠ Otočec
Foto: Diana Serini
|
|
|
|
