| |
Rumeni sleč (Rhododendron luteum) je listopaden grm, ki je doma ob Črnem morju,predvsem v Pontskem gorovju in na zahodnem delu Kavkaza. Zraste do dva metra visoko in cveti v mesecu maju. Cveti so zlatorumeni. Močno dišeči in stoje na 1 do 2 cm dolgih, žlezasto dlakavih pecljih. Cvetni venec je lijakastozvonast, približno 5 cm širok,s topimi, na robu valovitimi venčnimi listi. Prašnikov je pet, poleg pestiča, ki štrli daleč prek cvetnega venca. Listi, ki stoje na kratkih pecljih, so podolgovati, zgoraj nasičeno zeleni, spodaj pa svetlo zelenižlezasto dlakavi in vejičasti. Rumeni sleč raste na Gorjancih popolnoma divje na površini približno enega hektarja na griču Strmca med Brusnicami in Gabrjem. Raste na zakisanih tleh (ph 5-5,8) v družbi jesenskega vresja, borovnice in kostanja, torej med samimi tipičnimi indikatorji zakisanih tal. V tem gozdu najdemo še tele rastline: puhasti hrast, hrast graden, navadni beli gaber, črno jelšo, navadno krhliko, lasasti kapičar in na Dolenjskem zelo razširjeno lipico. |
|
| |
Področje je precej strmo in obrnjeno proti jugu. Rumeni sleč raste zelo plitvo, povečini v obliki gostih grmičev. Najbujneje cveti sredi maja. Seme dozori do novembra. Ob dozorevanju plodov postanejo listi rožnati, po popolni zrelosti so živahno rdeči ali pa jih ni več na rastlini. Seme je razmeroma majhno, sploščeno in krilato,s krilci 2 do 4 mm dolgo in 1 do 1,5 mm široko. Osrednji del semena je bolj ali manj pravilno do nepravilno elipsast do ovalen. Gramsko število rumenega sleča je približno 5288 semen. Profesor E. Mayer odločno zagovarja samoniklost rumenega sleča v Sloveniji. Meni, da se je v naših krajih ohranil kot ostanek terciarne flore. Za samoniklost govorijo, odmaknjenost rastišč od človeških bivališč, veliko primerkov različne starosti in dobra kaljivost semen.
Podobnega mnenja so tudi drugi avtorji. Po obsežnih palinoloških raziskavah je prišel do enakih ugotovitev tudi prof Šercelj. Na podlagi raziskovanja cvetnega prahu je med drugim zapisal, da je nepoledenele predele Slovenije med zadnjo, to je wiirmsko ledeno dobo pokrival gozd, ki je bil blizu današnji tajgi.
Splošno je znano, da so redke in "lepe" rastline bolj ogrožene od razširjenih in manj privlačnih. Rumeni sleč je seveda redek in privlačen. Od leta 1976 je zavarovan z republiškim predpisom.
Zakaj smo ga zavarovali?
1.
|
Etični razlogi. Človek smiselno varuje naravo okoli sebe, ne da bi se spraševal o neposredni koristi takega početja. Kot vsa druga živa bitja je tudi rumeni sleč "izdelek" dolgotrajnega razvoja, ki nas osuplja s svojimi dosežki |
| 2. |
Znanstveni razlogi. Rumeni sleč je velika spodbuda za raziskovanje, saj zastavlja mnogo vprašanj, na katera naj bi odgovoril človek. |
| 3. |
Izobraževalni in razvedrilni razlogi. Rastišče rumenega sleča je privlačen izletniški kotiček, saj nas obogati z novo vednostjo. Rumeni sleč je uvrščen med sto znamenitih rastlin slovenske flore. |
Jože Perše
Literatura Ogorevec, M., 1954: Pontska azaleja pod Gorjanci, Proteus I 6, 274-277.
Wraber, T, 1988: Rumeni sleč tudi četrtič na Dolenjskem, Proteus 50, 327-329.
Wraber, T, 1992:Rumeni sleč - rastlinska dragocenost Dolenjske, Dolenjskizbornik 1992, 102-108.
|
|
|
