naslov

por

2020
 

logo pd

 
238
  index
< 2019 2020 2021 >
235
08.07. - Po obrobju Gorjancev-VDC
29.06. - Vzpon na Stol
20.06. - Potepanje po Veliki planini
12.06. - Gospodična in Trdinov vrh
06.06. - Machova ućna pot - VGN
29.04. - Cistilna akcija Drska
27.04. - Delavna akcija na Petru
29.02. - Okoli Novega mesta
21.02. - Po Karlovškovi poti
15.02. - Zaplaz in Bajturn
07.02. - Pohod na Debenec
31.01. - 31. Sejem Alpe-Adria
24.01. - Januarja na Ljuben
25.01. - S cvičkom med vinogr.
24.01. - Peak Lenin in Kirgizist.
22.01. - Zimski utrinki
18.01. - Po Karlovški poti
17.01. - Po Henčkovi poti
02.01. - 28. Vzpon na Trdinov v.
01.01. - Čestitka
235
 
 
crta
PO OBROBJU GORJANCEV
8.7.2020

obrgor

Po spomladanskem zatišju zaradi koronavirusa smo komaj dočakali pohod s Planinskim društvom Krka, ki smo ga pripravili 8.7. Z 11 udeleženci smo začeli smo z manj zahtevnim, toda zelo zanimivim pohodom po obrobju Gorjancev.
Izhodišče pohoda je bilo Gabrje, nato po smo se podali do kmetije Kralj, nadaljevali do cerkve sv. Miklavža, vasi Pangrč grm in nazaj v Gabrje. 
Spremljal nas je vodnik g. Anton Progar in Jože Luzar, prehodili pa smo cca. 7 kilometrov.
Videli smo veliko zanimivega, nabrali kar nekaj "lisičk", se najedli češenj in uživali v idili gozda in njegovih "zvokih"... 
Bivši sodelavec Jože in žena sta nas pogostila, saj ob odhodu v penzion ni imel priložnosti primerno se posloviti. 
Si je pa želel prijetno slovo od uporabnikov, ki so z njim preživeli vrsto let v mizarski delavnici.

Nataša TURK,
Varstveno delovni center, Novo mesto

Album foto   Na vrh
crta
POVZPELI SMO SE NA STOL
29.06.2020

stol

29.6. je bilo temačno jutro, nič kaj ni bila obetajoča vremenska napoved, še posebej za gorski svet v popoldanskem času, nas 24 udeležencev v jutranjo zarji ni nič preveč razveseljevala.

Šestim voznikom vožnja proti Gorenjski, mimo Prešernove vrbe in po asfaltiranem cestišču do odcepa, od koder se vodi makadamska cesta do Valvazorjevega doma pod Stolom, ni delala preglavic, podobno kot vožnja navkreber skozi ovinke do doma.

Po dokaj strmi Žirovniški poti smo po le krajšem postanku krenili proti cilju. Vrh Stola je imel ''kapo'', vidno že iz doline. Kmalu smo se ''srečali'' z rahlimi meglicami, ki jih je severovzhodnik preganjal proti vrhu. S prvega postanek na ''Prižnici'' , kot domači hribovci imenujejo to razgledno točko, ki ima tudi na leseni klopi vrezano to potrditev. Vse do Prešernove koče se nam je ponujal pogled v dolino, široka pasova avtoceste vse  od odcepa za Tržič pa do vstopa v Karavanški predor, letališče Lesce nam je bilo na dlani, blejski grad je mogočno kraljeval nad jezerom. Nismo bili preglasni, saj smo lahko opazovali gamsa na paši nedaleč proč.

Postanek pri koči je bil hipen, saj nas je čakal sam vrh in potem vrnitev do nje, da se okrepčamo in spočijemo. Tako kot celoten vzpon smo prišli na vrh v strjeni koloni. Stisk roke in čestitka vodnika je bila tako simbolna. Prav je tako, še posebno, ker je to doživelo kar nekaj naših novih članov, ki so bili tokrat na naši prvi turi, pa še dvatisočak jih je sprejel (na njihovo veselje brez krsta, ki pa jih seveda čaka na letošnjem očaku Triglavu). Vrh smo zapustili nemudoma, že po nekaj običajnih formalnostih. Zakurjena krušna peč koče je bila za mnoge prava dobrodošlica, toplo okrepčilo in prijateljski klepet pa nas je sprostil. Pa ne za dolgo, saj smo v smeri Julijcev  nad nekaterimi dolinami že opazili deževne oblake.

Opazno se je temperatura vsaj malo dvignila, tudi veter je ob občasnih sončnih žarkih postal vse  toplejši, ko smo se spustili na sedlo med Malim in Velikim Stolom in občudovali pokrajino na obeh straneh mejne črte, ob kateri smo hodili. Nismo osvajali Vajneža, najvišjega vrha Jeseniške občine, ampak smo izpod Kamnitnika na sami poti naleteli na planike. Vodnik nas je posebej opozoril na previdno hojo v tem delu, dolgem nekaj deset metrov, kjer je rasla množica ter simbolnih rastlin. In kako so se z neposrednim pogledom in skozi objektiv navdušili naši novi kolegi, saj so jih prvič ugledali v naravi. Naj jih še mnogokrat in le tako, kot tokrat!

Dva krajša počitka pred strmim spustom sta nam zelo dobrodošla, saj smo dobro hiteli v dolino. Po nekaj minutnem počitku na Planini Stamare, smo pohiteli proti Valvazorju. Zadnji del poti so nas spremljale prve dežne kaplje, čisto malo pred kočo pa smo iz nahrbtnikov že vlekli proti dežno zaščito. Ampak smo uspeli uiti ujmi, ki smo jo zadovoljno opazovali skozi stekla koče.

Vzpon na Stol je bila za kandidate letošnjega vzpona na Triglav tudi pripravljalna tura. Po enem od meritev, smo prehodili 23.600 korakov!  Tudi zato je lahko zapisano, da so jo vsi kandidati nadvse uspešno opravili, čeravno vsi niti sami najprej niso bili v to prepričani.

Besedilo in fotografije: Anton Murgelj  

Album foto   Na vrh
crta
POTEPANJE PO VELIKI PLANINI
20.06.2020

velpl

 

 

V sončnem vremenu, v času cvetenja žafranov ne veš, česa je več na planini-planincev ali žafranov. Ob slabši vremenski napovedi, ob koncu pomladi pa imaš Veliko planino lahko samo zase.
Mi smo jo prehodili po dolgem in počez. Različnega cvetja ogromno, zanimivosti ob poti pa tudi-če jih le znaš opaziti.





Fotografije in besedilo: Diana

Album foto   Na vrh
crta
GOSPODIČNA IN TRDINOV VRH STA OŽIVELA
12.06.2020

gtv

Po daljšem času je bil ves pretekli vikend opazno in tudi slišno potrjen, kako smo Dolenjci,  Belokranjci, ljudje iz slovenske prestolnice pa tudi iz ostalih predelov Slovenije, izmed katerih ni izostala niti Prlekija, željni osvajanja dolenjskega očaka.

Zaključek epidemije je formalno za nami, takoj nato pa se je iz ''svojega aprilskega časa'' deževno vreme preselilo v zadnji del maja in začetek junija. Tokrat je bil to prvi pravi vremensko za gibanje v naravi nadvse ugoden zaključek tedna.

Izkoristili smo ga, nekateri kar trikrat. Za popestritev petkovega popoldneva, 12.6.2020, se je skupina članov našega društva organizirano zbrala na tradicionalnem izhodišču v Gabrju. Popoldne tudi zato, da je bilo tudi zaposlenim omogočeno druženje s sočlani. Dva vodnika sta enajsterico popeljala preko Gospodične na Trdinov vrh, kjer se je ''na ogled postavila'' pred kratkim urejena razgledna ploščad pri tv stolpu. Seveda je bilo potrebno tam preskusiti tudi nova lesena odlagališča zadnjih plati utrujenih pohodnikov. Zaradi številčno skromne udeležbe so drva pri naši koči ostala ''prišparana'' za prižig ognja za naslednjič, sicer pa je dan Kresnica šele 23.6. Seveda je bila v dolini že trdna tema, ko smo tja prispeli prijetno utrujeni.

Nekateri so bili že naslednje dopoldne spet v organizirani akciji. V okviru evropske kohezijske politike je 13.6. točka Europa Direct Novo mesto v sodelovanju z nekaterimi društvi in organizacijami prebivalcem Novega mesta, širše Dolenjske in Bele krajine; v dogodek pa so bili  neposredno vključeni tudi obiskovalci iz Ljubljane. Kar nekaj njih je bilo prvič na Gorjancih sploh, še posebej pa na Trdinovem vrhu. Ploščad pred domom pri Gospodični je bila povsem polna predvsem mladih obrazov študentov društva novomeških in belokranjskih študentov. Ob druženju in  podarjeni malici, ki ji je bila dodan domač bezgov sok, so udeleženci lahko spoznali, kako so bila evropska sredstva ''vgrajena'' v obratovanje koče pri Gospodični. In njo ter njeno okolico je seveda potrebno urejati, vzdrževati pa tudi obnavljati. Predvsem slednje bo tudi finančno krepak zalogaj. Podobno kot odziv udeležencev, je bil obširen tudi tv prispevek o tem dogodku, objavljen na spletni strani Radia Krka in na TV Vaš kanal.

V tretje gre rado. Nedeljski obisk Gorjancev predsednice Planinskega društva Pohorje iz Zg. Polskave z dvema vodnikova je bil namenjen ''trasiranju'' njihove ture, najverjetneje že za naslednje leto. Ne bi bilo tovariško, če se ne bi odzvali njenemu obvestilu o tem prihodu, saj nas vežejo zelo prijetni spomini na lanski Triglav in  našo načrtovano letošnjo turo na Pohorje, ko jo je žal odgnala zloglasna epidemija. Ampak najverjetneje jo je le prestavila v naš naslednji letni načrt.  
  
Vsaj v očeh tistih članov našega društva, ki so se v opisanih dneh '' pretegovali noge'' po Gorjancih, je bil ta vikend tam gori res živahen. Pa prav je tako, saj se planinska sezona na teh višinah pač ne odpira z vremenom.

  Anton Murgelj 

Album foto   Na vrh
crta
MACHOVA UČNA POT, POROČILO O TEČAJU GS 2020
V MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
06.06.2020

mach

Za nami so težki meseci COVID-19 in časa, ko je življenje obmirovalo in smo bili izolirani drug od drugega. Ker po razglasitvi konca epidemije, še vedno ne moremo optimalno potovati z avtobusi, smo za zaključek tečaja za GS 2020 izbrali Machovo učno pot v okolici Novega mesta.  Leta 2015 jo je uredilo  Društvo Machova dediščina pod Gorjanci. Namenjena je spoznavanju in ohranjanju naravne, kulturne in zgodovinske dediščine Novega mesta skozi življenje in delo vizionarske češko-nemške družine Mach. Johann Mach, izobražen humanist in poznavalec naravoslovja, je leta 1862 kupil graščino v vasi Veliki Slatnik in se tja preselil s svojo družino. Upal je, da se bo šibko zdravje sina Ernesta okrepilo v lepem in mirnem okolju s slatinami (od tod imeni vasi Mali in Veliki Slatnik).  Johann Mach je v drugi polovici 19. stoletja tu gojil sviloprejskega metulja jamamaja, sin Ernest Mach pa je bil znanstvenik, fizik in filozof svetovnega formata. Po njem se imenuje Machovo število, ki ga še danes uporabljamo za opis hitrosti letal.

Učna pot je lahka in krožna, sicer pa je dolga 9069 km. Vije se ob Slatenskem potoku, njegovih številnih pritokih in meandrih in po čudovitem in bogatem gozdu ter pogledom na Gorjance, ki jih je tako opeval Janez Trdina. Ob poti  smo spoznali naravno dediščino, zgodovino in kulturo preteklega časa.  

Vodil nas je domačin g. Marjan Hren, ustanovitelj društva Machova dediščina pod Gorjanci, avtor poti ter knjige in dobitnik nagrade občine Novo mesto za to delo.

Na prvem delu letošnjega tečaja v Kočevju smo spoznali nekaj tujerodnih rastlin, na tej učni poti pa še metulja jamamaja, ki se je od tu razširil po Evropi.

Ni naključje, da smo se  podali na to učno pot ravno 6. 6. 2020, ko je bila sicer načrtovana druga naravovarstvena ekskurzija v Prekmurje, saj smo dva dni prej  obeležili SVETOVNI DAN OKOLJA s poudarkom na ohranjanju ekosistemov, zlasti pa ohranjanju gozdov. Ta teden smo obeležili tudi teden gozdov. O namenu tedna gozdov nam je spregovorila Tina Kotnik, dipl. ing. gozdarstva, članica PD Kočevje. Strinjali smo se, da imamo naravo eno samo. Naša naloga je, da jo čuvamo in ohranjamo, da nam ne bo odgovarjala z raznimi naravnimi katastrofami, tudi virusnimi krizami.

Na naravovarstveni ekskurziji so se nam pridružili tudi predsednik PZS dr. Jože Rovan z ženo in predsednik MDO Dolenjske in Bele krajine Rudolf Skobe.

Po ekskurziji smo v prijetnem gostišču na Malem Slatniku slovesno podelili značke in izkaznice GS kar 30 novim gorskim stražarjem, ki prihajajo iz 9 različnih planinskih društev. To je že 13. tečaj po vrsti v MDO PD Dolenjske in Bele krajine. Štirje tečajniki, ki so manjkali zaradi bolezni ali službenih obveznosti, bodo tečaj zaključili na naslednji naravovarstveni ekskurziji.

Po kosilu smo se kar nekaj časa zadržali ob sproščenem klepetu in načrtovanju novih naravovarstvenih akcij. Lepa in mila kulturna krajina Dolenjske, bogata zgodovina, predvsem pa gozdovi, so nas navdušili.

Zapisala: vodja tečaje Rozi Skobe, 6.6.2020
Foto: Rozi F. Skobe, Stane Vidovič, Rudolf E. Skobe

Album foto   Na vrh
crta
ČISTILNE AKCIJE
29.04.2020

cadrska

Minil je teden, ko praznujemo dan Zemlje, Žal pa je letos epidemija vplivala na resno praznovanje tega dne.

Kljub temu smo s skupnimi močmi za okolje, tudi planinci PD Krka, poskrbeli tik pred prvomajskimi prazniki. Posamezniki so se v urejanje okolja vključili kar v svojih krajevnih skupnostih in s tem prispevali svoj delež za ohranitev čistega okolja.
Ena od takih skupin se je formirala tudi v KS Drska, ki je poskrbela za odstranitev zavrženih odpadkov v največji spalni skupnosti v Novem mestu.

ZD-Somy


    Na vrh
crta
DELAVNA AKCIJA NA PETRU
27.04.2020

daPeter

 

V nedeljo se nas je nekaj zbralo na Petru in se odločili za akcijo priprava dru. V ponedeljek smo se pri dvanajsti postaji dobili in akcija je stekla. Razdelili smo se v več skupin, priprava in nalaganje, žaganje in transport. Delali smo dobrih 8 ur in delo ki smo si ga zadali je bilo končano. Delo je opravilo 19 ljubiteljev SV. Petra in s tem opravili 152 delavnih ur. Glede na to da so bile trgovine zaprte bo malica drugič in s tem tudi likof.

 

 

Album foto   Na vrh
crta
POHOD OKOLI NOVEGA MESTA
29.02.2020

okolinm

Je že res, da je v množici načrtovanih pohodov okoli dolenjske prestolnice s težavo najti pot, ki ne bi bila že mnogokrat prehojena, ki bi bila za pohodnike manj znana, pa zato toliko bolj zanimiva. Ampak če se že ne najde ''nova'', pa se z dobrim poznavanjem ljudi, dogodkov, predvsem pa s pristnimi stiki s posamezniki uspe in celo preseči pričakovani cilj.
Priprava tradicionalnega Pohoda okoli Novega mesta je že ena takšnih težav, še posebno, ker je bil del programa vedno postanek v prijetno domačem  okolju in okrepčilo s pristno domačo hrano ter pijačo.
Odločitev za tokratni cilj je bila težka ravno zaradi premnogih korakov na tem območju v organizaciji našega in še nekaterih sosednjih društev. Kako prav nam je prišla informacija, da ''obratuje'' na Trški gori ''pušelšank pri botri Jožefini'', saj je bistveno olajšala odločitev.
Pri nekdanjem ''Vindišarju'' zbrani manjši skupini prijavljenih pohodnikov se je pozneje na poti skozi Ragov log in pod Trško goro pridružilo še nekaj posameznikov. Rek, da ''dober glas seže v deveto vas'' je bil potrjen, saj je bila med nami tudi skupina tudi treh generacij iz Brega pri Sevnici, ki so bili tokrat prvič v dolenjski prestolnici in njeni okolici. Po markirani poti smo ob srečevanju mnogih posameznikov, ki so utrjevali korake že navzdol s pobočja, umirjeno prišli do cerkvice. Po krajšem počitku, razgledu po novomeški dolini in seveda izmenjavi dobrot iz nahrbtnikov, se je manjša skupinica osebnih prijateljev našega Robija pred tudi zanj simbolnima obeležjema nasproti cerkve nastavila fotoaparatu in mu tako zaželela čimprejšnje okrevanje. Obšli smo Slakovo zidanico in že nas je na ovinku pričakala gostiteljica.
Mnogim je zastal korak ob pogledu na pripravljeno dobrodošlico. Prisrčno povedane besede predsednice Turistično kulturnega društva trškogorsko srce je bilo hkrati povabilo za doživeti ''pušelšank''. To je bila enkratna ponudba samih domačih dobrot, ki jih društvo podrobno predstavlja tudi v svojem tiskanem letaku. Vsaka roka je lahko vzela, kar in kolikor so izbrale in videle oči. Naštevati in opisovati bi bila velika napaka pisca, ne le, da je še kako vredno za vse to biti tam, ampak tudi na način Pavčkovega verza ''znova in znova''. Tega se z besedami preprosto ne da opisati. Nismo bili ujetniki časa, tudi zaradi izvrstnega druženja z ga. Jožico se je časovno razvleklo. Poleg vsega tega pa se nam je razdajal še čudovit pogled navzdol, preko vinogradov, dolinic, mimo in preko zidanic…
Druga desetletnica tega pohoda je bila obeležena enkratno in vsi smo v en glas zatrdili, da bi se že sedaj prijavili za srečanje ob letu osorej na isti lokaciji in isti ponudbi. Pot navzdol je bila ''posuta'' z vsemi temi vtisi, tudi zato je minila kar mimogrede.

Tekst in fotografije: Anton Murgelj
Album foto   Na vrh
crta
FEBRUARSKI POHOD PO KARLOVŠKOVI POTI (ŠMARJETA)
21.02.2020

karlo

Karlovška pot svoje ime ni dobila po Karlovcu pač pa po Jožetu Karlovšku, rojenemu v Šmarjeti, neutrudnemu raziskovalcu, strokovnjaku za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalcu ljudske umetnosti, gradbeniku in slikarju. Po poti nas je vodil g. Jože Perše, domačin, ki nam je ob poti predstavil naravne in kulturne znamenitosti in pripovedoval zanimive zgodbe in dogodke iz preteklosti. Zbrali smo se v Šmarjeških Toplicah pri jezercu, v katerem domujejo številne ribe, želve in znameniti lotos, ki v naših krajih preživi zaradi izvira tople vode. Pot smo nadaljevali deloma po kolovoznih poteh, deloma po asfaltu, po lepo urejenih vaseh Brezovica, Gorenja vas, Cerovec. Povzpeli smo se na »gomilo«, kjer je bilo pred mnogimi leti manjše pokopališče, sedaj pa tam cvetijo čudoviti črni telohi. V Šmarjeti smo si ogledali cerkev svete Marjete, dragocene slike in prisluhnili zgodbi o trpljenju preganjanih redovnic. Ena izmed njih je bila doma iz Šmarjete in tako so se ohranile vezi med njenim redom in farani do danes. Bil je čudovit sončen dan, kot naročen za pohod in druženje v naravi. Neutrudna Marica Praznik za naše pohodnike vsak mesec pripravi zanimivo turo, prilagojeno zmožnostim naših pohodnikov.  Danes se je pohoda udeležilo skupno 29 pohodnikov.

Tekst: Melita Jarc
Foto:Boštjan Mohar

Album foto   Na vrh
crta
ZAPLAZ IN BAJTURN
15.02.2020

zaplaz

Čeprav so nas viroze in bolezni kar zdesetkale, se nekateri še vedno ne damo. To soboto smo se priključili PD Krka Novo mesto in se z njimi podali na najvišji vrh trebanjske občine, na Bajturn. Zimsko toplo in sončno vreme nas je nagradilo za našo vztrajnost na pohodih. Hoja ni bila naporna, udeležba ne previsoka. Tako  smo lahko v miru pokramljali drug z drugim, hkrati pa navezovali stike z učenci in odraslimi z drugih krajev novomeške občine. Bilo je kratko, sladko.

Irena Platiše, mentorica PS OŠ Žužemberk


Album foto   Na vrh
crta
POHOD NA DEBENEC
07.02.2020

debenec

07.02.2020   smo se v sodelovanju s Planinskim društvom Krka pohodniki iz VDC-ja Novo mesto, enota Šmihel, in v spremstvu vodnika g. Francija Somraka in ga. Kristine s kombijem odpeljali do Zgornjega Zabukovja, nato pa  vijugasto peš pot nadaljevali proti Debencu. V čudovitem, s soncem obsijanem dnevu, brez kančka megle, smo med pohodom, med vzpenjanjem po travnatem pobočju, občudovali lepote in čudesa narave. Žvrgolenje ptičjega petja nas je spremljalo med potjo in nas  bodrilo z dobro voljo. Tako smo ob postankih opazovali prečudovito naravo in razlago našega vodnika g .Francija, ki nam je srčno in vneto pripovedoval o naravnih posebnostih in zanimivostih ob  poti. Opazovali smo bližnjo in daljno pokrajino, razne bližnje in oddaljene kraje, mesta,  hribe, gozdove, travnike ....tako smo  svobodno in z nasmeškom na obrazu lahko pogledali in z največjim zanimanjem občudovali kristalni pogled na vrh Triglava, Julijskih  Alp, Kamniško- Savinjskih  Alp,  Zasavsko hribovje . Videli smo tudi Lisco,  Kum , Gače, Kočevski Rog, Mrzlico....in še in še je bilo očesnih lepot, katerih smo bili deležni na današnji dan pri vzpenjanju na Debenec.
Ko smo prispeli h koči Plaz na Debencu , smo si tam privoščili zasluženo malico iz nahrbtnikov , se tako okrepčali in nabrali moči za spust v dolino. 
Ga. Kristina  nam je vneto razlagala in nas učila, kaj lahko vse naredimo s koreninami bršljana ter kako ga uporabimo v dekorativne namene...

Torej, da zaključim prijetno pohodno druženje.
Večji del  nas je pot vodila skozi gozd po slemenu, ki loči Mirensko dolino in dolino potoka Radulje in ta naša peš pot je bila res zelo prijetna in še bolj razgledna. 
Prisrčna HVALA obema vodnikoma. Se še priporočamo in se veselimo ponovnega snidenja in nabiranja kondicije po kakšni drugi, prav tako  zanimivi poti.

Tekst in foto :Maja Colarič Kerin
Album foto   Na vrh
crta
31. SEJEM ALPE-ADRIA
31.01.2020

sejemAA

Tako kot že nekaj let po vrsti, se je tudi letos Planinsko društvo Krka Novo mesto aktivno udeležilo sejemskega dogodka Alpe-Adria, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od 29. januarja do 1. februarja 2020. Za en dan, v petek 31.1.2020 je tudi naše planinsko društvo dobilo priliko, da se pridružili ekipi na stojnicah PZS, kjer smo lahko predstavili dejavnosti našega društva in ponudbo Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih.
Da je bil to že drugi dan sejma in petek, se je poznalo po številčnem  prihodu obiskovalcev, ki so se zanimali za možnosti aktivnega preživljanja prostega časa v različnih dejavnostih rekreativno turističnega značaja, kamor spadajo tudi aktivnosti našega društva.
Obiskovalce privlači tudi Dolenjska širše, saj so poleg pohodništva poizvedovali tudi po možnosti izposoje koles, kolesarjenja in obiska v kapacitetah Term Krka.
Splošno lahko ocenim dogajanje na sejmu kot zelo pestro, saj so se obiskovalci  tega dne lahko udeležili tudi različnih tematskih delavnic. Samo z našega področja delovanja naj naštejem te, ki so bile na sporedu tega dne:

  • NAJ TEMATSKA POT SLOVENIJE IN POHODNIŠKI FESTIVALI – SLOVENIJA HODI
    Zavoda za gozdove Slovenije, v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije.

  • JULIANA TRAIL 
    267 kilometrov dolga pot, ki vodi po robu Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.

  • EUROVELO: RAZVOJNI PROJEKTI NA PODROČJU KOLESARSKEGA TURIZMA V LETU 2020 – 2025
    Načrt, ki predvideva znatna vlaganja na področju kolesarske infrastrukture za obdobje 2020 – 2025 v R Sloveniji.

  • FESTIVAL ALPINISTIČNEGA FILMA PRAGA 2019 – PREDAVANJE
    Na festivalu se predstavijo vsako leto tudi top slovenski alpinisti s svojimi video predstavitvami.

Letos se je na sejmu predstavilo več kot 360 udeležencev.
Prepričan sem, da naša udeležba na sejmu ni bila zaman, saj  je bil obisk naše stojnice zelo pester.

Tekst in foto: Zdravko in Nataša Damjanovič

Album foto   Na vrh
crta
JANUARSKI POHOD NA LJUBEN
24.01.2020

ljubem01

Za prvi pohod v letošnjem letu smo izbrali Ljuben, prisrčno vinogradniško gorico med Uršnimi seli in Dolenjskimi Toplicami. S kombiji smo ob 8.00 odšli iz Bršljina proti Vavti vasi, kjer nas je pri pokopališču čakala Cvetka in nas vodila do njene zidanice. Tam smo parkirali in naprej nadaljevali peš. Skupaj s planinskim vodnikom Francijem sta nas vodila mimo zidanic in vinogradov do cerkve Svetega Vida, kjer smo se okrepčali iz svojih nahrbtnikov.  Sončno in jasno vreme nam je postreglo z izrednimi razgledi. Pohoda se je udeležilo 17 uporabnikov iz enot Bršljin in Trebnje, pri vodenju so nam priskočili na pomoč vodnik PD Krka Franci Somrak in naši prostovoljki Cvetka Belavič in Irena Pugelj.
Uživali smo v druženju drug z drugim in v  čudovitem sončnem dnevu.
 »Lepo turo smo naredili. Kam gremo pa naslednjič?« (Roman)
Tekst: Melita Jarc
Foto: Boštjan Mohar

Album foto   Na vrh
crta
26. POHOD S CVIČKOM MED VINOGRADI
25.01.2020

cvicek

Bili smo na njem, tako kot smo obljubili v zaključku lanskega prispevka o tradicionalnem pohodu S cvičkom med vinogradi. Tudi pohodniki smo več ali manj tradicionalni, ne le iz našega in drugih društev iz širše okolice, temveč z nekaj avtobusi vsako leto pripotujejo ljubitelji dolenjskih gričev iz oddaljenejših krajev Slovenije. Tokrat eni celo ob spremljavi njihove lokalne godbe na pihala, ki je  s svojimi običajnimi poskočnicami dokončno ''zbudila'' udeležence tik pred startom.
Kako so se tudi na tem srečanju občutile globalne vremenske spremembe. Predlani smo lahko ''sončili'' komolce, lani smo jih pred učinkom 10 ''zimskih stopinj'' pošteno greli, letos pa … pa saj smo tretjo verzijo praktično občutili vsi. Res je, da bi morebitna napoved snežnih kristalov; da ne omenjamo sveže snežne odeje in njenih v soncu lesketajočih kristalov, privabila še več pohodnikov. Tako pa so vremenarji napovedali čemeren dan, pa še dežne kapljice so omenili. K sreči smo nekaj njih komaj zaznali na vrhu Pahe, tako da je bilo prevelikim ljubiteljem hoje ''v suhem'' lahko žal, da so ostali doma.
Kratka ravninska pot skozi naselje je bila dovolj za osnovno ogrevanje sklepov, saj smo vrečke lahko ogreli z domačimi dobrotami organizatorja na zbirališču. Nekaj prvih ''poštenih'' klancev je bil preizkus naših telesnih zmogljivosti, seveda pa se je kolona pošteno razvlekla. Še dobro, da je bil na Pahi kot običajno tradicionalen krajši počitek z vsem, kar sodi zraven. Tudi proti vrhu trase jih je bilo nekaj, obnovljen kozolec toplar vinogradnikov Grčevja je s svojimi ''lesenimi šporheti'' je tako prijetno vabil. Prijetno je bilo hoditi; k sreči gozdna tla niso bila blatna kljub mnogim stopinjam, ponekod so bila prekrita s šumečim listjem, ki je nadomestilo kar malo nostalgični hrustajoči sneg.
Mnogi ''abonirani'' udeleženci tega pohoda se na njem običajno prvič srečajo v novem letu pa čeravno konec meseca. Ampak prijetnejša so nova znanstva, še posebno s tistimi, ki se prvič podajo na to pot in pohode nasploh, tudi zahtevnejše. In skupini, ki se je spoznala pri cerkvici na Trški gori, se poveselila ob običajnem toplem obroku pred zaključkom pohodu in se razšla na parkirnem prostoru v dolini, kjer so svoje jeklene konjičke parkirali drug ob drugem, kot da bi se za to predhodno dogovorili, bo tokratni pohod ravno zato ostal v prijetnem spominu. Seveda se bodo še srečali…

Tekst in fotografije: Anton Murgelj

Album foto   Na vrh
crta
IZJEMNA ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA: PEAK LENIN IN KIRGIZISTAN
24.01.2020

peaklenin

Trije Suhokranjci in Kočevka so se sredi poletja 2019 odpravili v Kirgizistan z namenom, da bi osvojili 7.134 visok Peak Lenin, ki velja za enega najlažje osvojljivih 7-tisočakov na svetu kot lahko beremo po spletu. Če to res drži, so nam na potopisnem večeru 24.1.2020 na Dvoru predstavili člani štiričlanske odprave, Damjan, Tim, Stane in Renata. Vsi izkušeni gorniki, so se podali cilju naproti v lastni režiji, brez agencijskih nosačev in podobnih pomočnikov.
Ob fotografijah dokaj nepoznane bivše ruske republike in njenih lepot, ki jo kar štiri petine leži na nadmorski višini več kot 1500 m, skoraj polovica na več kot 3000 m nad morjem in ima kar 30 vrhov višjih od 6000 m, smo številni poslušalci izvedeli vrsto utrinkov, s katerimi se sooči popotnik in jih je nemogoče predvideti. Že v Ljubljani so se soočili z zamudo prevoza proti Dunaju, od koder so odleteli v Oš, drugo največje mesto Kirgizistana. Ker prtljaga ni prispela istočasno s potniki, je bilo treba nanjo počakati en dan, kar so izkoristili za spoznavanje mesta. Kot celotna dežela je tudi Oš pretežno muslimansko, zato so hitro ugotovili, da piva, kljub 40 stopinjam Celzija, v gostilnah ni mogoče dobiti, je pa bil na voljo v trgovinah po za naše razmere izredno nizkih cenah. Trgovine so sicer daleč od nam poznanih nakupovalnih centrov, za Kirgizistan je center tržnica, kjer se je mogoče oskrbeti z vsemi življenjskimi potrebščinami. So pa potrebe domačinov precej skromnejše od naših, dežela je še malo umaknjena od trendov sodobnega sveta in turističnega vrveža, čista in umirjena. Kot turisti iz zahoda so bili večkrat edina atrakcija, s katero so se želeli domačini fotografirati, vendar brez vsiljivosti in denarja. Kar so naši popotniki posebej poudarili, je Kirgizistan dežela, kjer sta poštenje in pomoč sočloveku še vedno vrednota. Nikjer kriminala, tatvin, goljufanja, zato tudi ni potrebnih kontrol kot velja v večjem delu sveta, kjer se moramo neprestano »čekirati«. Gostinec je pritekel za njimi in jim je hotel vrniti napitnino v vrednosti 1,50 eura ob tem, da so štirje jedli za pol evra. Tudi kasneje so imeli še več podobnih pozitivnih izkušenj, ki so za naše današnje razmere precej neobičajne.
Po pridobitvi prvih vtisov o deželi so se odpravili svojemu cilju naproti. Z lokalnim prevozom so se odpeljali do nekaj sto kilometrov oddaljenega baznega tabora pot Peak Leninom. Ker so bili relativno na tesno s časom, so brez posebne aklimatizacije začeli z vzponom. Začetek je bi dokaj obetaven, kmalu pa so ugotovili, da tisoč metrov vzpona na tej višini pomeni mnogo mnogo več kot smo tega navajeni, ko štartamo iz doline. Čez dan peklenska vročina in huda žeja sta hitro izčrpala liter čaja, ki ga je bilo mogoče pripraviti iz staljenega, ne nujno neoporečnega snega, v katerem dnevno opravlja vse potrebe veliko število obiskovalcev. Tudi 20-kilogramski nahrbtniki z vso opremo in hrano, ki so bili sicer pol lažji od tistih s tukajšnjimi profesionalnimi nosači, so postajali vedno težji. Številne razpoke na poti, ki so značilne za to ledeniško pogorje, so zahtevale veliko pazljivost, odhode na poti, ki sicer ni označena kot smo tega navajeni pri nas, in medsebojno navezovanje, pa se je še zgodilo, da je na srečo samo noga zdrknila v razpoko. Če je sonce neizmerno žgalo, pa je vsak oblak takoj mraz in je zahteval hitro oblačenje, prav tako so bile tudi noči izredno mrzle, spanje na tej višini pa je bolj ali manj kratek dremež, saj so običajno štartali tri do štiri ure po polnoči. Vsi ti napori so začeli načenjati člane odprave. Prebavne težave so skoraj dehidrirale enega izmed udeležencev, drugi se je moral vrniti v bazni tabor zaradi težav z zobom. Posebna izkušnja za slednjega je bilo nakupovanje antibiotika v lekarni v Ošu, kamor ga je usmerila zdravnica iz tabora. Kljub sporazumevanju v različnih jezikih in pisavi, je s pomočjo risanja uspel priti do zdravil in se vrnil nazaj do svojih kolegov. Napoved poslabšanja vremena, izčrpanost in samo še nekaj dni dopusta enega od članov odprav, je privedla do odločitve, da se vrnejo v dolino in osvojitev vrha prepustijo naslednji priložnosti.
Stane in Tim sta se vrnila domov, Damjan in Renata, ki pa sta ostala še teden dni in ga izkoristila za spoznavanje dežele. Spoznala sta tamkajšnji nacionalni park, se družila na piknikih z domačini, ki preživljajo proste dneve kot nekdaj nomadi, v naravi, ob peki hrane, petju in prenočevanju v jurtah. Povsod sta naletela na gostoljubje, na pripravljenost za pomoč in poštenje. Kljub temu da je turistov v deželi izredno malo, sta zadnji dan spoznala Čehinjo in Francoza, ki sta na svojem popotovanju po svetu kar tri tedne preživela v okolici Žužemberka. Tudi pot domov se ni končala brez zapletov, saj se je Renatina prtljaga izgubila in se še vedno pogaja za odškodnino.
Čeprav člani odprave niso osvojili vrha, so vsi zaključila, da je bilo popotovanje izjemna življenjska izkušnja. Človek na takih podvigih spozna, da so cilji dosegljivi, vendar v manjših korakih, potrebno si je postavljati manjše etapne cilje, pa je zadovoljstvo bistveno večje. Besede legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«, so zelo resnične. Člani naše odprave imajo so našli poti v gorah in hribih, kjer neizmerno uživajo. Verjamemo, da bodo tudi v prihodnje, ob osvojenih vrhovih in tudi brez njih.

Besedilo: Valerija Vidmar, Foto: Jadranka Meglen

Album foto   Na vrh
crta
ZIMSKI UTRINKI
22.01.2020

cvet

 

Ni vsakomur dano..., da se za rojstni dan sam odpravi, kamor želi. Moja izbira je bila Slemenova špica. Na skoraj romarski poti mi je bilo dano, da nisem srečala nikogar. Sama sem se potepala po "senčni" strani Mojstrovk, uživala v razgledih, se prvič povzpela na Prednje Robičje in bila ponosna sama nase - da si upam in zmorem, čeprav ne poznam poti. Hvaležna za še eno leto, ki je minilo.

 

Tekst in foto: Diana Serini

 

Album foto   Na vrh
crta
POHOD PO KARLOVŠKI POTI
18.01.2020

karlovska

Prva akcija Mladinskega odseka PD Krka Novo mesto je bila izpeljana v soboto, 18. 1. 2020, na pohodu po KARLOVŠKOVI POTI v občini Šmarješke Toplice. Zbralo se je 28 pohodnikov, od tega 8 mladih. Pot smo začeli ob 8.30 v Šmarjeških Toplicah.
Jože Karlovšek je bil rojen v Šmarjeti. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, na gradbenem oddelku Tehnične srednje šole v Ljubljani je maturiral z odličnim uspehom. Kot gradbenik je bil uspešen v več podjetjih. Po drugi svetovni vojni je poučeval na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani. Jože Karlovšek je bil gradbenik po izobrazbi, po duši pa umetnik. Napisal je več knjig. Njegova velika ljubezen je bila stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in mitologija. Na pohodu smo spoznali naravne in kulturne spomenike, ki so navdušili že Jožeta Karlovška.
Vodnik Jože Perše nas je sicer na pohodu najprej opozoril na izvir tople vode, ki pod topliškim kompleksom omogoča preživetje lotosa, ki je pri nas sicer neobičajna rastlina, saj ne preživi zime. V jezercu je mogoče opaziti tudi želve in različne ribe.
Pot smo nadaljevali do ruševin gradu Štrlek. Jože nas je podučil o zgodovini gradu in opozoril na način gradnje, da ruševine kljubujejo času že cela stoletja. V začetku 13. stol. sta grad skrivoma zgradila Rudolf in Friderik z gradu Slepčjek pri Mokronogu. Freisinškega škof je zahteval, da grad porušijo, vendar je takrat imel to posest v fevdu koroški vojvoda Ulrik III. Slednji se je leta 1267 fevdu odpovedal v korist bratoma, ki jima je škof dovolil imeti ta grad, Rudolf in Friderik pa sta morala obljubiti, da se bosta poboljšala.
Ko smo se podali naprej po poti, smo opazili močvirnato področje in jez, ki so ga na potoku zgradili bobri, ki so odlični gradbeniki. Bobri so sicer zaščitene živali, ki imajo kar nekaj posebnosti. Prepoznamo ga po njegovih dveh značilnih sekalcih, plavalni kožici med prsti na zadnjih nogah in predvsem po ploščatem ter luskastem repu. Bobri imajo tudi nekaj anatomskih posebnosti v prebavilih in grlu. Tehtajo tudi več kot 30 kg, zato jih uvrščamo med druge največje glodavce na svetu. To so napol vodne živali, ki imajo vsestransko oblikovano telo. Zelo zanimiv je bobrov močno prilagojen rep, njegovi nalogi pa sta plavanje in krmiljenje. Ko se bober potaplja, ravno tako prilagodi svoje telo. Najprej zapre sluhovod in nosnici ter s posebno mreno prekrije oči. Takoj za jezikom bober skupaj stisne grlo, tik za sekalci pa zoži svoje ustnice. S tem načinom prilagoditve bober brez težav dela in gloda pod vodo. Zaradi telesa so bobri v vodi zelo hitri in okretni. Malce drugače pa je z njimi na kopnem. Na kopnem so počasnejši in manj okretni. Z močnimi zadnjimi plavalnimi nogami in kratkimi sprednjimi nogami se bober namreč po kopnem težko premika. Če se bober na kopnem prestraši, se hitro požene v vodo, od koder okretno splava v svoje gnezdo, ki ima vhod pod vodo.
Pot smo nadaljevali proti Brezovici. Nasmejali smo se njihovemu kamnu za vremensko napoved in voznemu redu na avtobusni postaji. Na poti proti gomili smo lahko opazovali cvetoče telohe. Obiskali smo Gorenjo vas in 'Konec sveta'. Pot smo nadaljevali skozi Cerovec, Zdravce, Nemški hrib ter si ogledali še enega od bobrišč ob potoku Radulja. Skoraj verjeti nismo mogli, da tako obglodajo drevesa in oklestijo debele vrbe. Zanimivo nam je bilo prečenje zamrznjenega močvirja pod vasjo Vinica. Pot smo v veselem vzdušju nadaljevali do Šmarjete, kjer smo si ogledali cerkev svete Marjete in se končno podali proti izhodiščni točki v  Šmarjeških Toplicah.
Vsi smo bili zadovoljni in srečni, da smo dan preživeli v naravi, da smo izvedeli toliko novih stvari, saj je Jože res živa enciklopedija. Z obljubo, da se na pohodih še srečamo, smo se malo po eni popoldne počasi razšli.

Tekst in foto: Andreja Bartolj Bele

Album foto   Na vrh
crta
POHOD PO HENČKOVI POTI
17.01.2020

henckova

Pri planiranju januarskega pohoda pohodnikov VDC-ja enota Šmihel ,smo upali, da bo lep sončen dan. Žal se naše upanje ni uresničilo, vendar megleno dopoldne ni preprečilo dobre volje. Dobili smo se v Dolenjih Kamencah. Franci je pohodnike že poznal, z njimi pa je bila prvič mentorica Maja, ki  bo pohodnike spremljala tudi v bodoče .
Kljub temu, da smo bili v bližnji okolici, smo imeli vodstvo  domačinke ga. Vere. Pot nas je vodila skozi zaselek Brinje na Dobravo, sledil je spust na Daljni vrh in v dolino potoka Bezgavec. Videli smo številne izvire tega potoka. Del poti smo hodili ob potoku, se nato povzpeli do Gorenjih Kamenc in nazaj na izhodišče.
Domačini so to pot poimenovali Henčkove stezice.
Zaradi nizke oblačnosti in megle nismo imeli razgleda, bil pa je zelo zanimiv pohod. Večji del poti je potekal po gozdnih poteh in kolovozih.
Tekst: Marica
Foto: Maja

Album foto   Na vrh
crta
28. ZIMSKI VZPON NA TRDINOV VRH
02.01.2020

TV2020

Na mnogim znan rek, da  kar je dobrega, naj ostane, se je spomnil marsikateri udeleženec tradicionalnega  (nekateri ga imenujejo kar novoletni) pohoda drugega dne novega leta. Mnogi so prepričani, naj bo takšen še vrsto let, saj je več razlogov za udeležbo na njem.
Jekleni konjički pohodnikov so v prazničnem jutru zapolnili praktično vsa parkirna mesta na izhodišču v Gabrju pod Gorjanci. Na zbirališču so se za nagnetli pohodniki, ki so prišli organizirano od vsepovsod. Prisrčno novoletno voščilo so si izrekli člani planinskih društev Polet Šentrupert, Polom Kostanjevica na Krki, Šentjernej, Pohodniško društvo Novo mesto, posebej pa je potrebno izpostaviti, da se je pohoda tradicionalno udeležilo tudi več kot štirideset članov Planinskega društva Polž Višnja Gora.  Tudi snemalec iz TV Vaš kanal, ki ta pohod kot po pravilu vsako leto ovekoveči za širšo javnost, je bil presenečen nad množico planincev, saj jih je več kot 120 krenilo v koloni proti cilju.
Prijetno hladen zrak je mnoge dokončno ''predramil'' iz novoletnega veseljačenja, pomrznjena gozdna tla so bila kot naročena za varen korak. Dolga neprekinjena kača pohodnikov je varno prispela do Planinskega doma pri Gospodični.  Požrtvovalne članice našega društva so postregle topel čaj in ''kuhanček'' ter domač sladek prigrizek, v tej množici  je bila dodatna priložnost za izmenjavo voščila. Tu so nas pričakali člani vodstva Planinskega društva Dubovac iz Karlovca, saj jim čas ni dopuščal, da bi se pridružili že na začetku poti.
Malo pred vzponom na Trdinov vrh so vsi doživeli pravo zimsko idilo. Ob stezi so se manjših kotanjah zalesketali snežni kristali, ki jih je pred sončnimi žarki varovalo nizko rastlinje. In belih zaplat je bilo vse več in več. Celotna ploščad pri televizijskem stolpu je bila pobeljena in je kar žarela; kako enkraten pogled je to bil. Običajen postanek za okrepčilo in skupinsko fotografiranje je na tej lokaciji pravilo, nekateri so bili na snegu razposajeni kot majhni otroci.
Marsikdo je v mislih zavidal slovenskim fantom v vojaškem objektu zaradi čudovite okolice, ki jo je krasilo kristalno čisto nebo s pogledom na Belo krajino in vrh Slemena ter pobeljena košenice, po katerih je speljana markirana pot proti pragozdu. V njem se je narava kot običajno poigrala na svoj način, rezultat so na novo podrte ogromne starodavne bukve, ki so prekrižale tudi markirano pot.
Miklavž se je kopal v soncu, množica obiskovalcev, ki so prišli predvsem neorganizirano, je preplavila celoten gostinski prostor, tudi ležalniki so bili seveda vsi zasedeni. Ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu, da bi bil pravi zimski čas.
Nič manjša gneča ni bila ob vrnitvi kolone na Gospodično, kamor so množično prihajali posamezniki iz vseh smeri. Gostinci so morali visoko zavihati rokave, da so ustregli vsem željam in naročilom! Tu so se pohodniki razšli. Večina se je spustila po isti poti, nekateri po vzporedni, prijatelji iz Karlovca pa z avtomobilom preko Vahte na svoj nujni društveni sestanek.
Lep, prav čudovit dan je to bil, kar ''narejen'' za hojo po zamrznjeni planinski poti in tako željenem snegu, za druženje, še posebej pa za voščilo, stik rok, objem in poljub med kolegi, starimi prijatelji in ''aboniranimi'' udeleženci tega pohoda.

sestavil: Anton Murgelj
foto: Zdravko Damjanović - Somy

Album foto   Na vrh
crta
ČESTITKA
01.01.2020

cestitka

crta