naslov

por


2019

 

logo pd

 
240
  index
< 2018 2019 2020>
240
09-02-2019 - Koglo
02.02.2019 - Sejem Alpe-Adria LJ
01.02.2019 - Predavanje Tibet
26.01.2019 - S cvičkom med vinogradi
15.01.2019 - Suhadol – Gabrje
12.01.2019 - Hom, Osolnik
12.01.2019 - Na Mirno goro
02.01.2019 - Novoletni vzpon na TV
01.01.2019 - Novoletna čestitka
crta

KOGLO        

9. februarja, bila je sončna sobota, ko se je v Šmarjeških Toplicah - pri jezercu, kjer rase indijski lotos, zbrala pisana množica radovednih 31 pohodnikov. Med njimi je bilo 7 otrok.

koglo

Že na samem začetku smo zmotili sivo čapljo, ki je čakala na ribji zajtrk. Spoznali smo kratko zgodovino Jezerskih – danes Šmarjeških Toplic in opazovali bogati živelj v jezercu. Nato smo začeli pohod ob potoku Toplica do razvalin gradu Štrlek. Še preden smo se podali po stopnicah do gradu,smo opazili nad mostičkom čez potok jez iz vejevja in podrte vrbe. Vse to so »zagrešili« bobri, ki so to zimo priplavali iz Krke, po Toplici vse do njenega srednjega toka. Pohodniki so se pri razvalinah gradu spraševali, katero vezivo so zidarji uporabljali, da zid še vedno kljubuje vremenskim spremembam, čeprav je že 500 let brez strehe. Vprašanj več kot odgovorov, toda pohod smo morali nadaljevati  po kolovozu na Brezovico, od koder se nam je odprl nepozaben pogled na Šmarjeto ter desno na drugo najvišjo izletniško točko v šmarješki občini na Veliki Vinji vrh s cerkvijo sv. Jožefa. Po dolini  ob potočku Zavetršca, kjer še vedno živijo potočni raki, nas je sonce že pošteno ogrelo, zato smo odložili vrhnja oblačila in prisluhnili dogodivščinam, ki so se dogajale v teh krajih v preteklosti. Prijeten sprehod po gladki makadamski cesti se je prehitro končal, in začel se je rahel vzpon po asfaltirani cesti v Turjaško dolino, ki je dobila ime po turjaških »gospodih«, ki so bili nekaj desetletij lastniki teh krajev. Po dveh urah prijetnega vzpona smo prisopihali do cerkvice sv. Lenarta na Koglem ( 414m ). Najmlajše pohodnike je zanimalo, kdaj bo malica, zato smo se podali nekaj korakov po pobočju do zidanice, pred katero so bile  klopi in mize.  Polurno »martinčkanje« in malica sta se prilegli. S te,  urejene terase, je bil tudi lep pogled na zdravilišče Šmarješke Toplice in v ozadju na Gorjance; Trdinov vrh pa se je nekoliko sramežljivo skrival v meglicah.

voda

Tako prijetno je bilo na soncu, da bi nekateri  posedeli vsaj še pol ure, toda čakal nas je povratek v dolino. Mimo »grajske« zidanice in studenca Graščak smo bili kaj hitro v Gorenji vasi, od koder je še vedno lep pogled na Šmarjeto, kot je bil med drugo svetovno vojno. Med vojno, bilo je v aprilu, je skupina partizanov prišla iz vasi Žaloviče do te točke in odprl se jim je nepozaben pogled v dolino na vasico Šmarjeto. Ta se je lesketala v pomladnem soncu sredi cvetočih sadovnjakov. Klusov Joža, ki je bil v tej skupini partizanov, je v svoji črtici zapisal »Šmarjeta kot bela golobica…«. Z asfaltne ceste smo zavili na desno skozi hrastov gozd po stezi posuti z listjem do Zdravilišča Šmarješke Toplice, kjer so nas čakali »konjički«, s katerimi smo se pripeljali na današnji pohod. 

Jože Perše
    Na vrh
crta

SEJEM ALPE–ADRIJA V LJUBLJANI        

Naše planinsko društvo se je tudi letos pod pokroviteljstvom PZS udeležilo 30. mednarodnega sejma za zeleni in aktivni turizem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je potekal od 30. januarja do 2. februarja 2019. Nastopili smo zadnji dan in na prireditvi predstavili naše osnovno poslanstvo, planinski dom pri Gospodični na Gorjancih in seveda našo prelepo Dolenjsko, ki nudi veliko izjemnih pohodniških, kolesarskih in zdraviliških možnosti.

AAdria

Tega dne je bilo veliko obiskovalcev, ki so se pri nas ustavljali in iskali različne informacije. Priznati je treba, da je bilo precej zanimanja za planinski dom, ki so si ga lahko ogledali na rol-panoju, pogrešali pa so prospekte s podrobnostmi, o čemer bi veljalo razmisliti v bodoče.
Družbo so nam delali  planinci iz Moravč (Planinski dom Ušte Žerenk) in planinci iz Koroške Bele, ki so promovirali 3 svoje planinske domove.
Na koncu se moramo posebej zahvaliti našim sponzorjem, donatorjem in predstavnikoma PZS, Nataliji Marovt in Dušanu Prašnikarju za korektno sodelovanje.

Zdravko Damjanovič – Somy in Nataša

    Na vrh
crta

TIBET - KAILASH SKOZI OČI FRANCIJA KOKLJA - POTOPISNO PREDAVANJE        

Člani PD Krka planinske skupine Dvor in Kulturnega društva Dvor smo v svojo sredo ponovno povabili Francija Koklja, zdravnika in popotnika iz Straže, ki nam je že večkrat predstavil svoja zanimiva popotovanja na manj znane konce sveta. V petek, 1. 2. 2019, nam je predstavil svoje potovanje v Tibet in do svete gore Kailash, kamor so je odpravil minulo jesen skupaj z devet prijatelji. To je bilo že njegovo tretje potovanje v ta konec sveta, zato je bilo zanimivo prisluhniti spremembam, ki so se zgodile v dvajsetih letih.
Potovanje po osrčju Azije so začeli v Nepalu, poznanem kot izhodišče številnih alpinističnih odprav v Himalajo oz. streho sveta kot jo nekateri imenujejo, ker se tu razprostirajo najvišji vrhovi sveta z Mount Everestom na čelu. Ogledali so si glavno mesto Kakmandu, ki je kljub veliki ekspanziji prebivalstva ohranil svojo tradicionalno podobo, vonj tradicionalne Azije, hinduizma s kipi, tržnicami, mentaliteto prebivalcev… Po ogledu še nekaterih znamenitosti Nepala so odleteli v Tibet. Med letom so lahko občudovali najvišje vrhove Himalaje, ki so jih osvajali naši znani alpinisti, nekatere med njimi pa tam tudi ostali za večno.

dr_kokalj

Tibet je ogromna gorska planota, saj večji del leži na višini okrog 4000 metrov. Prestolnica budizma, kjer so bivali Dalajlame, je danes pod upravljanjem Kitajske. Kitajska nadvlada deželo, njene prebivalce, njihovo vero in vrednote počasi, vendar zelo sistematično »civilizira«, zato Tibet ni več tisto kot je nekdaj bil. Prestolnica Lasa ima poleg palače Dalajlame in templjev, ki niso bili uničeni ob Kitajskem osvajanju Tibeta, vedno več predelov, ki so bolj podobni Las Vegasu kot pa tradicionalnim Azijskim mestom. Kitajci so uredili tudi ceste, postavili vasice, kjer so hišice urejene sistematično kot kocke, zato jih domačini ne marajo. Tibetanci so po duši nomadi, pastirji, zato jim kitajska civilizacija ni blizu, žal pa so jo prisiljeni sprejeti. Tisti, ki so se upirali, so bili pobiti; Kitajci naj bi v svojem osvajanju pobili okrog 1,2 milijona Tibetancev. Kitajska nadvlada je prinesla tudi spremembe za turiste. Potovanje po Tibetu brez lokalnih vodičev ni mogoče. Na vsakih 10 do 15 kilometrov so kontrole, ki legitimirajo ali kako drugače preverjajo potnike. Kljub temu je Tibet čudovita država, polna nepozabnih naravnih znamenitosti, ki jih ni nikjer na svetu. Franci in njegova skupina so med drugim spoznali džunglo pod Unescovo zaščito, kje je bilo že na fotografijah mogoče videti zlivanje nepozabnih barvnih kombinacij rastlinja, živali in vode, po kateri so se peljali s posebnimi čolni iz naravne slame. Eden izmed glavnih ciljev njihovega popotovanja pa je bila božja pot okoli svete gore Kailash, ki je del Transhimalaje. Vsako leto na tisoče ljudi opravi romanje okrog Kailasha, ki je tradicija stara tisoče let. Romarji različnih religij verjamejo, da je obkrožitev gore Kailash peš sveti ritual, ki prinaša srečo. Pot okoli gore Kailash je dolga 52 km in zahtevna, saj je gre za visoko nadmorsko višino, na kateri je bil v jesenskem času, izven turistične sezone, že hud mraz, ki ga je okrepil še zelo mrzel veter. Kljub temu je ta pot, kot nam je povedal F. Kokalj, vredna truda, ker ni zgolj hoja, je pot vase, v svojo dušo, pot, ki prerodi misli in duha. Tudi zato se je F. Kokalj že tretjič odpravil v ta konec sveta. Civilizacija Tibeta ga sicer malo odvrača, Nepal pa je tak kot pred leti, vse stoji na istem mestu in v nespremenjeni podobi, predvsem pa ljudje, njihove duše, nasmehi, prijaznost in pristnost so nepozabni.
Ob koncu doživetega popotovanja po Tibetu v sliki in besedi F. Koklja smo poslušalci navdušeno zaploskali. Predstavil nam je res čudovite utrinke tega dela sveta s pravo mero naravnih, kulturno-zgodovinskih in verskih znamenitosti, ki poslušalcu dajo nepozaben vtis o deželi. Večer smo zaključili v prijetnem klepetu ob kozarčku in prigrizku skupaj z našim gostom, ki smo mu zaželeli še veliko uspešnih podvigov, ki jih bo delil z nami.

Besedilo: Valerija Vidmar, PD Krka in KD Dvor
Foto: Jadranka Meglen, KD Dvor

Album: foto   Na vrh
crta

POHOD '' S CVIČKOM MED VINOGRADI'' – 26.1.2019        

Letošnji pohod je bil za razliko od preteklega v sicer sončnem, vendar mrzlem vremenu in z belo snežno odejo. Spodobi se, da nas je pohodnike narava v tem zimskem času vsaj malo obdarila, mogoče prav zato, ker je bil to ''okrogel'' 25. pohod.
In organizacijsko ni bilo; vsaj na prvi pogled, nič drugače, kot že tolikokrat v preteklosti, do koder nam pač seže spomin. Na začetku poti so nas že tradicionalno pozdravili še vedno prijazni gostitelji iz Turističnega društva Otočec s toplim okrepčilom in dobrotami iz pečice. Tu nas je bilo v gneči vidnih vsaj 20 članov našega društva, čeravno to ne more biti dokončno število. Namreč na tej dolgi in zaviti poti, malo navkreber in malo navzdol, se je kačasta kolona pohodnikov kmalu pretrgala, se podaljševala. Mnogi udeleženci pohoda so krenili tudi po kakšni bližnjici, še več pa so postali na postojankah, kjer so bile nudene dobrote in razvedrilo na razdalji manj kot 2 km poti.

cvickova

 


Ni bilo zaznati prav nobene pritožbe nad vremenom in čudovito neokrnjeno naravo. Jutranji mraz okoli 10 zimskih stopinj ni nobenemu zlezel pod kožo, res pa je tudi, da ni bilo nikogar brez toplih zimskih rokavic. Že prvi klanec pri Starem gradu nas je prijetno ogrel, še bolj na naslednji Grčevski klanci. In pod vrhom, še posebno po gozdu ob gradu Hmeljnik se nam je ponujala čudovita zimska idila. Visoka puhasta snežna odeja, ki bi tekačem v dolini zadoščala, da zarežejo progo, nas je prevzela. Da, za razliko od lanskega pohoda tokrat nismo ''sončili komolcev''.
In vse to velja; vsaj za nas, podobno kot že lani in v predhodnih januarjih: ob letu osorej bomo zopet hodili po Trški gori, s pomočjo cvička ali pa tudi brez njega, saj vsaj tradicionalni udeleženci že vemo, zakaj. In tudi organizator nas je v zloženki povabil na 26. pohod dne 25.1.2020. Seveda bomo tedaj tam!


Vodila: Anton Progar in Anton Murgelj
Tekst in foto: Anton Murgelj

Album: foto   Na vrh
crta

Suhadol – Gabrje – lovski dom

Pohodniki iz VDC Šmihel smo 15.1.2019 pohod začeli v Suhadolu, nadaljevali mimo razvalin cerkve sv. Danijela do prvega križišča na poti proti Miklavžu. Po lovskih stezah, mimo prež v Kozarje, skozi Gor. Suhadol, smo po dolgi hoji smo prišli do Bregeš, kjer smo imeli malico. Pot je potekala po vznožju Gorjancev.
Nadaljevali smo proti Jurjevcem, ter se spustili nazaj v Dol. Suhadol, kjer smo imeli parkiran kombi.
Poti so bile sprva zamrznjene, delno zasnežene, nazadnje pa že blatne.
Lepo smo se v triurni hoji nahodili in se obenem sprostili v lepem sončnem vremenu.

Besedilo: Jožica Luzar
Foto: Andrej Novak

suhadol1

    Na vrh
crta

HOM, OSOLNIK

V soboto, 12. 1. 2019, smo se odpravili na prvi pohod mladinskega odseka v tem letu. Jutro je bilo mrlo, vendar obsijano s soncem. Iz Novega mesa smo se z avtobusom odpeljali v Škofjo Loko, kjer smo začeli pohod.
Po nekaj metrih hoje po asfaltu, nas je pot vodila v gozd, kjer nam je pri hoji v hrib hitro postalo toplo. Čeprav je bilo nekaterim udeležencem naporno hoditi v hrib, nas to ni ustavilo. Najprej smo prisopihali na 718 m visok Hom. Pri obveznem fotografiranju smo v ozadje lepo ujeli Kamniške Alpe. Pot smo nadaljevali malo navzdol in potem po makadamski cesti proti  Osolniku. Del poti smo prehodili po Slovenski Jakobovi poti. Sledil je še en strm vzpon do cerkve sv. Mohorja in Fortunata na vrhu 857m visokega Osolnika. Med malico iz nahrbtnika smo lovili sončne žarke in čudovite razglede na bližnje škofjeloško pogorje in na cerkvice vrh skoraj vsakega hriba. Očarani smo bili nad razgledom na okoliške hribe in najbolj nad našim očakom Triglavom.

osolnik


Po krajšem postanku, da se ne bi preveč ohladili, smo pot nadaljevali do brunarice Osolnik in nato do Mihelčičevega doma na Govejku. Tam smo pojedli kosilo, ki je bilo zelo dobro. Potem smo se ob potoku Govejski Graben spustili v dolino. Potok je bil na nekaterih mestih zamrznjen in zato še posebej zanimiv. Veseli in polni novih vtisov smo se  z olajšanjem usedli na avtobus, ki nas je odpeljal proti domu.  
Pohod je bil zanimiv, vesel, predvsem pa lep. Ni bil preveč ali premalo težak. Za vsakega nekaj. Veliko je bilo razgledov na Kamniške ali Savinjske Alpe, na Karavanke s Stolom in tudi na Julijske Alpe, kjer smo bili vsi navdušeni predvsem nad Triglavom. Tak lep dan bi bilo res škoda preživeti doma, za štirimi stenami, pred televizijo ali računalnikom.


Jakob Bele
Foto: Andreja Bartolj Bele


Album: foto   Na vrh
crta

POHOD NA MIRNO GORO

Dne 12.1.2019 smo iz Žužemberka krenili ob 8.00 in se z avtobusom odpeljali do smučišča Bela. S pohodno potjo smo pričeli po smučišču navkreber in jo nadaljevali po gozdni kolovozni poti. Izbrali smo nekoliko daljšo, a zložnejšo pot. Po slabih dveh urah hoda smo prispeli do doma na Mirni gori. Tam smo si vzeli dovolj časa za počitek, malico, topel čaj… Proti izhodišču smo se vrnili po drugi markirani poti. Zadnji del spusta po smučišču je minil v obliki dričanja in iger na/po snegu.

mg

Skupina je bila velika, zato smo se morali prilagajati drug drugemu in usklajevati tempo, kar zaradi nezahtevnega terena ni bilo tako težko. Po poti je bilo 3-5cm pršiča, ki ni predstavljal ovir za gibanje. Nekoliko več pozornosti smo namenili zadnjemu vzponu/spustu do koče, kjer je bil teren nekoliko spolzek in poledenel. Z učiteljico Darja sva staršem in učencem predstavili manjše derezice/verige, ki so jih lahko nekateri tudi preizkusili.

Besedilo in foto: Irena Platiše


Album: foto   Na vrh
crta


27. NOVOLETNI VZPON NA TRDINOV VRH
- 2.1.2019

Letošnji drugi novoletni dan, v sicer koledarski zimi, ki nas žal še ni obdarila s snežno odejo, je  na letošnji 27. vzpon na Trdinov vrh, privabil množico ljubiteljev gora in pohodništva. Na zboru v Gabrju se nas je zbrali kar 66 udeležencev. Razveseljivo je, da je bilo med nami tudi 10 otrok. Med udeleženci so bili tudi tokrat člani Planinskega društva Polž iz Višnje gore in še nekaterih drugih planinskih društev. Mnogi niso prisluhnili pozdravnemu nagovoru in novoletnemu voščilu g. Toneta Progarja, predsednika društva, saj so odhiteli v hrib pred glavnino, mnogi pa so se odpravili od doma malo pozneje in smo jih srečali šele ob našem spustu. Zbrani smo drug drugemu voščili novo leto z mnogoterimi željami.

27novoletni

Pot do koče na Gospodični je bila pomrznjena in zato prijetna za hojo. Na tej vmesni točki sta nas pričakali naši članici ter postregli s toplim okrepčilom s posladkom iz domače kuhinje. Večina članov je v koči poravnala svoje članske obveznosti za pravkar rojeno leto.
Po krajšem postanku, kjer smo imeli še dodatno priložnost srečanja in izmenjavo novoletnega voščila s prijatelji planinci in drugimi današnjimi pohodniki, ki so osvajali Trdinov vrh iz vse možnih dostopnih smeri, smo skupinsko krenili proti cilju. Rahlo pobeljena pot, ki jo je že obsijalo prijetno dopoldansko sonce, nas je do vrha Gorjancev le opominjala, da smo v koledarski zimi. Krajši počitek z okrepčilom iz nahrbtnika in seveda obvezno skupinsko fotografiranje pred televizijskim stolpom bi radi mnogi  zamenjali za nastavljanje prijetnim sončnim, so pa to nekateri vsaj za kratke trenutke dočakali ob koči pri Miklavžu. 
Na poti v dolino smo se mnogi lahko dodatno prepričali, kakšna množica nas je danes obiskala Trdinov vrh. Obe koči na Gorjancih sta bili ves dan prepolni obiskovalcev, mnogi od njih so postali za počitek in okrepčilo tudi pred kočama. Na poti smo srečali mnoge pohodnike, med njimi tudi tiste, ki niso včlanjeni v nobeno planinsko društvo. Prijazni pozdravi ob srečanju in novoletna voščila tudi med neznanci so krasila današnji dan. Kako enkratno. Očitno se duh prisrčnosti iz visokogorja spušča tudi v nižine!
Seveda sta dogodek medijsko tudi tokrat spremljala dva lokalna medija. Snemalec g. Miran, ki ta vzpon na začetku poti v Gabrju spremlja že vrsto let, se je zaradi kamere le s težavo pozdravljal z mnogimi tradicionalnimi udeleženci.

Tekst in foto: Tone Murgelj 

Album: foto   Na vrh
crta


NOVOLETNA ČESTITKA

2019

    Na vrh
crta