naslov

por


2019

 

logo pd

 
240
  index
< 2018 2019 2020>
240
14.06.2019 - Ostri vrh
30.05.2019 - VGN ekskurzija Peričnik
30.05.2019 - Srecanje na Rogu
22.05.2019 - VDC - Henčkove steze
18.05.2019 - VGN eksk. Smrekovec
11.05.2019 - Španov vrh, Črni vrh
08.05.2019 - VDC - Sv Vid
22.04.2019 - Mirna gora - Dvor
17.04.2019 - VDC - Divji potok
17.04.2019 - 18 in 350 z Diabetiki
14.04.2019 - Za 105 let na TV
04.04.2019 - Trška gora - nočni poh.
31.03.2019 - Po poti Janeza Kmeta
29.03.2019 - Z učenci OŠ Dragotin K.
23.03.2019 - Poti devetih kalov
16.03.2019 - Po okolici Novega m.
15.03.2019 - Od Struge do Polhovice
09.03.2019 - Pot gradov
02.03.2019 - 26. Po jurčičevi poti
01.03.2019 - Sreč. markacistov MDO
23.02.2019 - Po obrtonkih Trške g.
23.02.2019 - Tečaj Gorski Stražar
19.02.2019 - Športnik leta 2018
16.02.2019 - Zimska tura MDO
15.02.2019 - Koglo z varovanci VDC
09-02-2019 - Koglo
02.02.2019 - Sejem Alpe-Adria LJ
01.02.2019 - Predavanje Tibet
26.01.2019 - S cvičkom med vinogradi
15.01.2019 - Suhadol – Gabrje
12.01.2019 - Hom, Osolnik
12.01.2019 - Na Mirno goro
02.01.2019 - Novoletni vzpon na TV
01.01.2019 - Novoletna čestitka
crta

POHOD NA OSTRI VRH- 14.06.2019

ostrivrh

Planinsko društvo Krka Novo mesto in Varstveno delovni center Novo mesto sodelujeta že sedmo leto. Pohode smo pričeli za enoto Šmihel in tudi v tem primeru drži pregovor, »da dober glas seže v deveto vas«,  za pohode so se odločili tudi v enoti Bršljin in Trebnje. Pri Planinski zvezi Slovenije se primerljivi pohodi imenujejo »Pohodi za invalide«.
Dve leti nazaj smo pri PD Krka organizirali za pohodnike planinsko šolo, odziv je bil zelo dober in posledično so  na pohodih vidni rezultati planinske šole. Varovanci  so si od planinske šole zapomnili  tako osnove za pohod in poznajo marsikatero cvetico ob poti.
Za naše društvo je koordinatorica ga. Marica, ki  že v začetku leta pripravi okvirni program za celo leto, nato pa mesečno s strokovno službo VDC-ja predlaga  smer pohoda, ki je primerna za vsako skupino in vremenu primerno.
Za petek 14. junija  so vremenoslovci napovedali do 36 stopinj in kot rečeno sta Marica in Melita izbrali pot na Ostri vrh pri  Rdečem Kalu. Pot pelje večino po senci in nima večjih vzponov ,kot nalašč za tako vremensko napoved. 
Na izhodišču v vasi Rdeči Kal se nas je zbralo dvaindvajset, od tega 16 uporabnikov, trije strokovni sodelavci iz VDC-ja, ena spremljevalka in dve izkušeni planinki PD Krka Novo mesto. Ob prijetnem kramljanju smo malo pred lovskim domom zagledali oboro ,v njen pa divje prašiče z mladički. Žal je bil za poziranje pripravljen samo eden, še malo naprej pa smo zagledali še škotsko govedo  z mladiči in tudi ti niso bili pripravljeni pozirati.  Pri lovski koči smo si vzeli čas za počitek in malico, nato pa smo se povzpeli na 523 m visok Ostri vrh, ki je druga najvišja vzpetina v Trebanjski občini. Sledilo je fotografiranje in spust do lovskega doma, kjer smo doživeli presenečenje-nagrado, vsak je dobil sladoled, ki ga je pripeljal oče naše Melite.  Zapustili smo hladno senco in se po isti poti vračali na izhodišče. Že smo mislili, da je pohoda konec, pa nas je Melita povabila še na sto metrski podaljšek do njene mame, ki nam je postregla s sokom in kavo.

S tem pohodom smo zaključili pohode v prvem polletju. Ob koncu smo ugotovili, da ima vsak pohod svoj čar, na vsakem pohodu doživimo kaj lepega in koristnega, poslovili smo za slaba dva meseca, ko bomo šli na nagradni izlet na Gorenjsko (sredogorjre).

Fanika Vovk

Album foto   Na vrh
crta

SLAP PERIČNIK IN ZELENCI – NARAVOVARSTVENA EKSKURZIJA- 30.05.2019

Avtobus firme FS Žužemberk 49+1 nas je iz Sevnega, Trebnjega in Ivančne Gorice odpeljal proti Gorenjski. Kljub še kar dobri vremenski napovedi, je vseskozi deževalo, zato smo že med vožnjo proti Mojstrani spremenili načrt ekskurzije, poklicali podpredsednika PZS Mira Eržena, nekdanjega direktorja Slovenskega planinskega muzeja, če bi si lahko pomagal, da bi si namesto peš hoje po Poti Triglavske Bistrice, ogledali Slovenski planinski muzej.

zelenci

zelenci2

Res smo se dogovorili za nižjo ceno ogleda, še pred tem pa z avtobusom odpeljali do Slapa Peričnik, si ga ogledali, si vzeli čas za malico ob Koči pri Peričniku in se nato odpeljali na ogled muzeja. S pomočjo interaktivnih kartic smo si ogledali vse zanimivosti in predstavitve muzeja, pogledali kratek filmček o slovenskih gorah in planinstvu, nato pa podelili še 43 izkaznic novim GS - dijakom Kmetijske šole Grm in Biotehnične gimnazije Novo mesto – smer naravovarstveni tehnik in 1 profesorici, letošnjega tečaja za GS - (vsi člani PD Krka Novo mesto). Po ogledu muzeja smo se odpeljali že do Podkórena ter se po Tematski poti Zelenci sprehodili do izvira Save Dolinke, se povzpeli na razgledni stolp, se »pofotkali« in nato odpeljali proti domu, s polurnim vmesnim postankom na počivališču Voklo.

Vsi udeleženci so bili navdušeni tudi nad tako okrnjeno ekskurzijo, čeprav jo je zmotil dež, v Slovenskem planinskem muzeju pa so bili vsi, razen nas vodnikov, prvič. Lepo presenečenje za vse navzoče!
V SPM smo lahko videli tudi razstavljeno ZNAČKO VARUHA GORSKE NARAVE z oznako št. 1 na hrbtni strani iz leta 2002, last Rozi Skobe, takratne vodje projekta novega programa usposabljanja varuh gorske narave in prenovljenega programa za GS – sicer tudi načelnice KVGN PZS!

Rudolf E. Skobe

Album foto Foto: Rudolf E. Skobe

Na vrh


crta

SREČANJE NA ROGU - 30.05.2019

rog1

rog2

 

 

Zadnji teden v mesecu maju je že skoraj 50 let posvečen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu inštitucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozarjajo na pomen tega največjega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe ter na nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih generacij.

Teden gozdov 2019 poteka od 25. do 31. maja pod geslom»SODELUJEMO Z GOZDOM V DOBRO NARAVE IN LJUDI.«

V četrtek, 30. maja so se tudi predstavniki našega društva udeležili srečanja pri Žagi Rog, kjer smo se srečali s predstavniki Zavoda za gozdove RS, Zavoda RS za varovanje narave, Lovske zveze Slovenije, Združenja slovenskih skavtov in Planinskega društva Kočevje.

Zdravko Damjanovič - Somy

 

  Foto: Janez Konečnik Na vrh
crta

VDC NOVO MESTO (ENOTA II-BRŠLJIN) PO HENČKOVIH STEZICAH- 08.05.2019

Na pohod z uporabniki  VDC Novo mesto (enota II-Bršljin)  sem se odpravila prvič. Pri njih namreč opravljam  svojo  zadnjo študentsko prakso.  Vsi udeleženci smo pot po Henčkovih stezicah začeli pred gostiščem »Na vasi«   v Dolenjih Kamencah.   Tam sta se nam pridružili še Marica in Verica (domačinka, ki dobro pozna vse stezice).  Uporabniki so med potjo opazovali travniške rože,  drevesa, in prekrasni potoček (Bezgavec), ki  teče ob  Žagarjevem mlinom. Še posebej nam je bila všeč  rdeča detelja, ki smo jo nekateri videli prvič. Na izletu smo si privoščili tudi malico, ki smo jo imeli s seboj.   Izlet je bil za vse, tako za uporabnike kot tudi za zaposlene ter voditeljici zelo prijeten pa tudi malo adrenalinski, saj smo morali zaradi preteklih deževnih dni  nekajkrat prečkati potoček, ko nam je ta prekrižal pot.

hencek

Špela Hriba

Album foto   Na vrh
crta

POHOD NA SV. VID S POHODNIKI IZ VDC-JA, ENOTA ŠMIHEL - 08.05.2019

V maju smo osvojili  Sv.Vid, oziroma Čateško goro, kot ji pravijo domačini. Za vodenje smo se dogovorili s PD Brežice, na Čatežu ob Savi nas je počakal vodnik  g. Martin. 

Predstavil nam je pot, ki je del brežiške planinske poti na Veliki Cirnik .Prvi del je potekal  po cesti skozi Čatež, kmalu pa smo dosegli gozd. Na vrh vodi nešteto poti, mi izbrali položnejšo. Med potjo smo srečali veliko pohodnikov, ki so se že vračali, Čateška gora je zelo obiskana in dostopna iz več smeri.

ssv_vid

Na vrhu je cerkev, ki je vidna daleč, pa tudi razgled zato seže daleč. Vidi se Krško polje, Brežice, Senovsko in Bizeljsko gričevje, Bohor, Orlica in vrhovi hrvaškega Zagorja.  Na naše izhodišče smo se vrnili po  krožni poti , ter se z vodnikom g. Martinom dogovorili, da se kmalu vrnemo. Osvojili bi radi Veliki Cirnik.

Tekst: Marica
Foto: Jože Luzar

    Na vrh
crta

POHOD PO SOTESKI DIVJEGA POTOKA - 17.4.2019

Spomladansko deževje je preprečilo marsikateri pohod, imeli pa smo srečo pri planiranju pohoda po soteski Divjega potoka s pohodniki iz VDC-ja, enota Šmihel.
Divji potok izvira nad Srednjo vasjo pri Črmošnjicah, ima zelo razgibano strugo, polno slapičev, tolmunov in brzic.
V Črmošnjicah nas je počakal Jože, ki je bil tokratni vodnik. Poskrbel je za našo varnost in vodenje. Pot je bila dokaj razmočena, zato je bila potrebna dodatna previdnost, so pa nevarni deli poti zavarovani z zaščitno ograjo. Uživali smo ob šumenju potoka, cvetju kalužnic, petju ptic ,nabrali pa smo tudi nekaj čemaža- za popestritev sendvičev.

divjip

Prvi del poti smo hodili po učni poti, na delu kjer ta zaokroži proti izhodišču, pa smo nadaljevali po gozdni cesti proti Staremu taboru. Prečkali smo cesto, ter se spustili po globeli do izvira Divjega potoka. Nato je pot potekala nekaj časa ob potoku in  po gozdni poti do Srednje vasi, ter po stezicah do našega izhodišča.

Tekst: Marica
Foto: Jože Luzar

    Na vrh
crta

NARAVOVARSTVENA EKSKURZIJA NA POGORJE SMREKOVCA

Avtobus, planince iz Kočevja pa poseben kombi, nas je mimo Ljubljane, s krajšim postankom na počivališču Lukovica, odpeljal proti Savinjski dolini, naprej proti Ljubnem, po pomoti celo v Luče in na Primož pri Ljubnem ter končno do Doma na Smrekovcu, kamor smo prispeli ob 10.30 uri. V domu nas je pričakal Jože Melanšek, predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec.

smrekovec

Ta nam je predstavil vlogo in delo Naravovarstvene zveze Smrekovec ter učinke njenega delovanja. Takoj za tem smo se podali proti zamegljenemu vrhu Smrekovca, med potjo pa nam je Marjan Denša univ. dipl. gozdar iz Nazarij predstavil pogorje Smrekovca, njegovo geološko sestavo in nastanek ter zgodovino poraslosti tega območja s pretežno smrekovimi sestoji t.i. gozdno solato«. Vrh Smrekovca smo zaradi vetra kar brž zapustili, naprej proti Krnesu pa smo imeli še več podobnih postankov, da smo se seznanili tako rekoč s celotno floro in favno tega območja, ki je tudi eno največjih rastišč divjega petelina v Sloveniji. Zelo zanimiva je bila tudi »učna ura pri cemprinu (Pinus cembra), eni redkih lokacij te vrste bora pri nas v naravnem okolju. Pot smo nadaljevali proti vrhu Krnesa 1613 m, ki je znan po borovničevju in brusnicah ter seveda pa lepih razgledih, ki pa jih tokrat žal ni bilo. Od tam smo sestopili na gozdno pot, medtem prečili SPP in se po daljšem sprehodu prepustili razgovorom o novih spoznanjih in vedenju o Smrekovcu. Sledil je odmor za obisk koče in okrepčilo v njej, pred odhodom pa smo si ogledali še info točko pod kočo, kjer sta vodja odbora VGN pri MDO PD Rozi in načelnik KVGN PZS Marjan podelila značke GS letošnjim tečajnikom, ki so ta dogodek zamudili pri ekskurziji v Kobjeglavo marca letos.

Sledile so še zahvale resnični »enciklopediji« tega območja Marjanu Denši, vsem udeležencem za njihov prispevek k uspešnosti ekskurzije, pa še pozornost novopečene babice in dedka iz Metlike, ki sta nas pogostila z dobrotami.

Vsi udeleženci so bili navdušeni tudi nad tokratno ekskurzijo, čeprav smo predhodno nenačrtovano opravili še »panoramski izlet« z avtobusom. Prisotni so bili pretežno GS, VGN in ljubitelji narave kar iz 9 - tih PD našega MDO PD.

Rudi Skobe

Album foto   Na vrh

 

Naravovarstvena ekskurzija planincev Dolenjske in Bele krajine po Smrekovškem pogorju

 

DSC_0032_resize.JPGMaj, mesec cvetja in najbolj primeren mesec za sprehode v naravo, je letos najbolj deževen v zadnjih letih. Kljub dolgotrajnemu slabemu vremenu in slabi napovedi smo se ljubitelji gorske narave, gorski stražarji in varuhi gorske narave v soboto, 18. maja 2019 odpravili na Smrekovec. Avtobus je bil poln, za njim pa tudi kombi. Najlepše pa je bilo to, da smo se zbrali kar iz devetih planinskih društev MDO PD Dolenjske in Bele krajine.
Smrekovško pogorje leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp, je kopaste oblike in se razteza 10 km v dolžino. Nahaja se na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline. Bogato je s površinskimi vodami, potoki, zato je rezervoar pitne vode za naselja pod njim.
Smrekovec je naša edina gora vulkanskega nastanka. Vulkan je bil aktiven v geoloških obdobjih terciarja. Tako smo spoznali kamnini andezit in andezit tuf.
Na pogorju je ohranjena izjemna biotska pestrost, saj na njem raste 385 rastlinskih vrst, od tega 26 ogroženih. Skoraj vsi smo prvič videli iglavec cemprin, manj znano drevesno vrsto bora. Vršni del pogorja in gozdovi so dom ogroženim živalskim vrstam. Najbolj znana sta divji petelin in ruševec. Ohranile so se tudi nekatere redke vrste ptic in metuljev. Ob poti smo občudovali velika mravljišča, naleteli smo tudi na sledi divjega petelina v snegu.

20190518_115751.jpgTravniki in gozdovi Smrekovca so še uspeli ohraniti naravo, ki je naša izjemna dediščina. Kako so jo uspeli ohraniti pa nam je povedal predsednik Naravovarstvene zveze za Smrekovec in dolgoletni predsednik PD Velenje Jože Melanšek, ki nas je pričakal v Planinskem domu na Smrekovcu. Dobili smo nekaj idej, kako varovati in ohranjati naravo. Zlasti nam je bil všeč napis na koči:»V planinski raj vstopaš zdaj,naj hrup motorja ga ne zmoti.
Živali, rože so tu doma,spoštljivo stopaj po tej poti.
Odpri oči, srce, prisluhni vsej lepoti.Za sabo pusti le stopinje.«

DSCN0799a.JPGTi verzi in pa Marjan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov ZGS OE Nazarje, so nas spremljali na poti na vrh Smrekovca (1577 m), kjer nas je presenetila piramida s skrinjico. Pot smo nadaljevali še na Krnes.Ob počitkih smo imeli večkrat po pet ali več minut za varstvo narave. Vse te minute je prevevala velika ljubezen do narave in seveda ogromno znanje našega vodje Marjana.
Proti koncu ekskurzije se je pokazalo sonce. Žal nam je bilo, da ni bilo razgledov s Smrekovca, bili pa smo veseli, da je deževalo samo takrat, ko smo se vozili z avtobusom. Ker je bilo na vrhu nekaj majskega snega, smo se ga kljub temu razveselili. V koči se nam je najbolj prilegla enolončnica smrekovški pisker.
Po ogledu info točke pod kočo, smo svečano sprejeli medse 6 novih gorskih stražarjev iz treh planinskih društev.
Pri avtobusu pa sta nas pred odhodom z dobrotami in vinom presenetila še nova babica in dedek iz Metlike, ki sta dobila vnučka.

Zapisala: Rozi Skobe, foto: Marija Zupančič, Rudi Skobe, Marjan Denša

Album foto   Na vrh


crta

ŠPANOV VRH, ČRNI VRH- 11.05.2019

Še v začetku tedna sva z Jožetom zaskrbljeno gledala vremenske napovedi, ki niso bile nič kaj obetavne. Kljub vsemu sva se odločila, da turo vseeno izpeljemo.

spanovv_01

spanovv_02

spanovv_03

 

Prijav je bilo dosti, veliko spodbudo pa je dodala naša Andreja, ki je skupini dodala kar 16 dijakov iz Poljske in še tri svoje otroke. Vsega skupaj nas je proti Gorenjski odšlo 46.
Sobotno jutro je bilo resnično lepo, kar se je poznalo tudi na razpoloženju udeležencev. Vožnja mimo Ljubljane in do Planine pod Golico je minila brez zapletov. Približno ob 9.30 smo pričeli z vzponom, se ustavili na Triglavčku, sicer lepi razgledni točki nad vasjo. Na žalost smo lahko videli le del vasi in Plavški Rovt, Julijske Alpe pa so bile že zavite v oblake. Na strmini pod končno postajo sedežnice nas je počakalo še nekaj zaplat snega, ki nam je kasneje služil za kepanje z razposajeno mladino iz Poljske. Mimo zavetišča GRS na Črnem vrhu smo po prijetni gozdni stezi  prišli do kolovoza in do križišča z imenom Križovc. Tukaj so se pred mnogo leti umikali Napoleonovi vojaki iz naših krajev. Po kolovozu smo nadaljevali mimo cvetočih travnikov, kjer ni manjkalo fotografiranja narcis. Kmalu smo zopet zavili na gozdno stezico, ki nas je pripeljala na prečudovite travnike, na katerih je cvetelo nešteto lepih in meni najdražjih cvetlic, narcis, oziroma ključavnic. Na hitro smo si ogledali manjšo eko kmetijo, se okrepčali, nato pa odšli proti Domu Pristava v Javorniškem Rovtu. V okolici doma smo si ogledali še botanični vrt - Zoisov park, si oddahnili in okrepčali z odlično hrano. Ob pol petih smo se poslovili od prijaznih oskrbnikov Dragice in Jožeta ter se odpeljali nazaj proti Dolenjski. 
Rad bi se zahvalil našemu Jožetu, ki je udeležencem povedal marsikaj zanimivega, vozniku Boštjanu za varno vožnjo in prijaznost, Andreji, Dijani in Tonetu za pomoč pri vodenju in lepe fotografije...Seveda pa tudi vsem mladim in malo manj mladim udeležencem ture, ki so mi tako lepo pomagali še polepšati že tako lep dan v krajih, kjer sem odraščal in mi resnično veliko pomenijo.

 

Lep planinski pozdrav, Milan

Album foto Foto Andreja in Milan Na vrh
crta

25. TRADICIONALNI POHOD MIRNA GORA – SV. PETER – DVOR

Planinska skupina Dvor že 25. pripravila tradicionalni pohod Mirna gora – Sv. Peter – Dvor.
Z avtobusom smo se odpeljali na 1047 m Mirno goro. Sledilo je tradicionalno skupinsko slikanje, nato pa 30 km dolga pot do Petra in naprej do dvora. Letos se je pohoda udeležilo 62. pohodnikov z vseh strani Slovenije.

mg_dvor

Na Jelenici je bila kratka pavza kjer smo se okrepčali z toplim čajem in sendvičem z nahrptika. .  ker je pot vodila mimo Podstenic smo si ogledali čebelarski muzej in nadaljevali pot do Primoža in se ponovno okrepčali z čajem . Nadaljevali smo pot po makedamski poti proti  Petru ki je kar ni konca, končno se postavi pot pokončno in kmalu osvojimo najvišji vrh Suhe krajine SV. Peter.

Postrežen je bil golaž, pa tudi pivo se je prileglo.  Zaradi lepega vremena se je večina pohodnikov nekoliko zadržala, nato pa še spust do Dvora.

Zapisal Andrej Banko   Na vrh

crta

ZA OSEMNAJSTO OBLETNICO POHODOV – 350. POHOD- 17.04.2019

Pobudnika pri Društvu diabetikov Novo mesto za pohodniško skupino pred osemnajstimi leti sta bila g. Silvo Oblak in g. Josip Bevc. V sodelovanju s Planinskim društvom Krka Novo mesto, je njuna ideja padla na plodna tla, saj smo  v sredo 17. aprila 2019 zaključili osemnajst letnico pohodov in obletnico ovenčali s tristo petdesetim pohodom.  
Naši  zvesti jekleni konjički so nas popeljali do Občin pri Trebnjem. Tam smo imeli izhodišče že par let, gremo pa vedno v drugo smer. Letos smo po lepi gozdni poti, po cvetočih travnikih, ob lepo obdelanih njivah obšli Malo in Knežjo  vas  in prišli do vasi Stranje pri Dobrniču.  Pot je bila lahka, ne naporna – ravno taka kot se za praznovanje spodobi. Tudi lep sončen dan nam je polepšal naše praznovanje.
Na turistični kmetiji smo eni druge presenetili z dobrotami. Kot je v navadi, da se za rojstni dan podari torta, smo se tudi mi »pregrešili« in se sladkali s čokoladno in sadno torto, se kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu in obujanju spominov. 
Od prvih pohodnikov sta aktivni še dve: ga. Danica Vidmar in ga. Zina Vidrih.
Kot že rečeno, je bil to dan presenečenj in  presenečenje je bilo tudi zame, ko sta mi članici Izvršilnega odbora Danica in Milojka v imenu vodstva DD Novo mesto v zahvalo za vodenje od prvega leta naprej izročili prav poseben šopek.
Hvala vodstvu društva za zaupanje in pozornost.

»Polnoletni« pohodniki  bomo sedaj na lastno odgovornost hodili »gori doli na okoli«po naši lepi domovini!

Fanika Vovk

Album foto   Na vrh
crta

POHOD NA TRDINOV VRH OB 105. LETNICI DRUŠTVA- 14.04.2019

Naše društvo je bila ustanovljeno aprila 1914. Ob njegovem ''rojstnem dnevu'' se je rodil spontan predlog, da to člani obeležimo s pohodom na naše Gorjance z željo, da bi se ga udeležilo vsaj enako število pohodnikov, kot je število let.

Izbira datuma pohoda ne bil opravek ''kar mimogrede'', saj ga je bilo potrebno uskladiti z že v letnem načrtu opredeljenimi projekti, upoštevali pa smo tudi podobne dogodke v Novem mestu. Tudi zato je bilo realno pričakovati, da želja tako številčne udeležbe ne bo uresničena kljub obljubljenemu okrepčilu za prijavljene udeležence.

Sveže jutro, prebujeno po še nočnem deževju, je pozdravilo udeležence ''tretjino let'' slavljenca. Soliden tempo hoje do Gospodične je mnoge preznojil, še več pa do Trdinovega vrha, kjer smo se za arhiv in objavo na ogled postavili. Vrh je bil resnično prava zimska idila; zasnežena tla, megla, mrzel vzhodnik, večina pa brez rokavic. Dobra praktična izkušnja. Po kratkem postanku smo  mimo Miklavža zaključili krog na Gospodični. Zelo okusen golaž je okrepil tudi najbolj prezeble posameznike. Predsednikova ''maša'', kot je svoj priložnostni nagovor udeležencem sam poimenoval, je bila resnično simbolno dejanje.
Tudi organiziran spust na izhodišče je bil v enakem ''stilu'', razen, če odštejemo nekaj blatnih zdrsov na razmočenih tleh. Pa saj je tudi to popotništvo.


Besedilo: A. Murgelj
Fotografije: Fani Vovk, A. Murgelj

Album foto   Na vrh
crta

 

10. NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA TRŠKO GORO - 04.04.2019

Tudi letos je imela MO Novo mesto svoj ''rojstni dan''. Člani društva ga imamo zaznamovanega v našem letnem načrtu dela, saj vsakič organiziramo nočni pohod z baklami na Trško goro. In tako smo storili tudi 4. 4. 2019, že desetič zapovrstjo.

Tudi startno mesto je je bilo isto,  tradicionalno, kot se ob jubileju spodobi, pred Rotovžem seveda. Le malo manj od lani nas je bilo; kljub okrogli obletnici le 16.  Tu nas  je v imenu župana, ki je bil na pomembni drugi dolžnosti,  pozdravil g. Bojan Kekec podžupan, ki je poudaril dobro delo našega društva, pozdravil g. Rafka Križmana, novega predsednika in se prisrčno zahvalil g. Antonu Progarju za njegovo zelo uspešno desetletno vodenje društva in izredno sodelovanje z vodstvom MO Novo mesto. Pripravljenosti MO Novo mesto za sodelovanje v prihodnje podžupan ni pozabil omeniti.

10tg_1

Običajna markirana pot po nekaj ulicah mesta do lesenega mostu  preko Krke ni dolga, s solidnim tempom smo prispeli v Ragov log, kjer je bila hoja po mehki podlagi pravo olajšanje za podplate. In potrebno je pohvaliti naše markaciste za obnovljeno ''signalizacijo''. Že v mraku smo obšli kompleks zgradb podjetja Krka – tovarne zdravil, našega glavnega sponzorja in malo po travnati, malo po utrjeni poti zaključili ravninski del poti. Po stopnicah navzgor, pa malo navzdol ob in po gozdu, vse do vozne ceste na Trško goro nad kompleksom Kmetijske šole Grm in biotehnične gimnazije. To sta nas pričakali dve dijakinji, ki sta v preteklosti že aranžirali izložbo našega društva, manjša skupina dijakov pa seje na vrh napotila pred nami in smo jo srečali ob njihovem spustu.
Vrh s cerkvico je bil že v trdni temi prijazno osvetljen. Pod oboki smo zamenjali prepotena oblačila, saj smo po komentarju enega od ''aboniranih'' pohodnikov najbrž postavili hitrostni rekord. Topla pijača in darovani sendviči našega gostitelja pa še kakšna malenkost nas je poživila. Prižgali smo bakle in se po vzporedni poti spustili v dolino.

10tg_2

sestavil: A. Murgelj
fotografije: Zdravko Damjanovič - Somy, A. Murgelj

Album foto   Na vrh
crta

 

POHOD Z UČENCI OSNOVNE ŠOLE DRAGOTIN KETTE

V šoli Dragotina Ketteja so imeli razne aktivnosti, ki so jih poimenovali šola v naravi. Razne dejavnosti so potekale od ponedeljka do petka. Predstavniki PD Krka, so jim v četrtek predstavili planinstvo, aktivnosti društva, varovanje narave in delovanje društva.

V petek 29. marca ,smo imeli pohod po obrobju Novega mesta, ki je bil prilagojen njihovim zmožnostim. Tone, ki je bil vodja pohoda, jim je nazorno prikazal kaj potrebujemo v nahrbtniku, ko se odpravimo na pohod.

osdk

Pohod smo pričeli pred šolo (v Šmihelu),šli mimo cerkve v Šmihelu do potoka Težka voda, ki smo ga prečkali pod viaduktom. Sledil je vzpon do grmskega gradu in protestantske cerkve, ki kraljuje na enem od sedmih novomeških gričev. Pot nas je naprej vodila v Gotno vas, kjer nas je pričakalo presenečenje. Tone Murgelj nam je postregel s čajem, za malico, ki je bila v nahrbtniku , pa so poskrbele kuharice.

Po prijetnem odmoru, smo nadaljevali ob potoku do igrišča pod Regerčo vasjo. Videli smo delo bobrov, ki so veliko dreves objedli. Nekatera so bila tudi podrta. Po krajšem postanku, ki so ga izkoristili za igranje na igralih, smo prečkali potok in se povzpeli v Regerčo vas. Sledila je pot do Košenic. Od tu je bil zelo lep razgled na Novo mesto in dolenjsko gričevje. Na naše izhodišče smo se vrnili mimo Regerče vasi.

Za nami je bil lep dan, videli smo veliko zanimivosti, pa tudi del poti je bil za pohodnike nepoznan.


Tekst: Marica Praznik
Foto Tone Murgelj

.   Na vrh
crta

TRINAJSTIČ PO POTI JANEZA KMETA

Kulturno društvo Dvor je skupaj s Planinsko skupino Dvor iz PD Krka v nedeljo, 31.3.2019, pripravilo že 13. pohod po poti Janeza Kmeta, ki se je s svojim pisateljevanjem trudil dati svoj pečat Suhi krajini. Z vsakoletnim pohodom želimo ohranjati in negovati vrednote Suhe krajine, kar je gibalo dela v našem društvu.

jk1

Okrog 130 pohodnikov se je zbralo na štartu v prijetno svežem nedeljskem jutru. Vsako leto se nam pridružijo pohodniki iz različnih koncev Dolenjske in tudi širše. Nekateri si želijo spoznati Suho krajino, drugi se rekreirati ali preživeti dan v dobri družni, nekateri želijo obisk svete maše povezati z gibanjem ali pa pojesti kosilo v naravi. Pri organizaciji želimo zajeti vse interesne skupine in običajno nikogar ne razočaramo. Kljub raznoliki strukturi smo pohodniki hodili v skupini, navezali nova poznanstva in uživali v gostoljubju domačinov in organizatorjev. Na izhodišču se je bilo moč pogreti z domačo medico, ob poti nas je lokalni sadjar pričakal z jabolki, v Srednjem Lipovcu pohodnike že tradicionalno postrežejo gostoljubni domačini, po maši pa prigrizek pripravijo organizatorji, da si udeleženci naberejo moči za vzpon na Plešivico. Ves čas nas je spremljalo sonce, ki nas je prijetno ogrelo, zato je bila tokrat koča na Plešivici, kjer smo imeli malico, povsem prazna, za razliko od prejšnjih let, ko so se vsi želeli pogreti ob odprtem ognju.

jk2

Prijetno preživet dan bo mnogim ostal v spominu, veseli smo vseh, ki se vračajo ali pridejo prvič. Še posebej smo veseli, da mnogi prepoznajo delo našega društva in prizadevanja, da Dvor postaja prepoznaven daleč naokrog.

Valerija Vidmar, KD Dvor

    Na vrh
crta

PLANINCI  DOLENJSKE IN BELE KRAJINE – LJUBITELJI NARAVE NA POTI
DEVETIH KALOV V KOBJEGLAVI, 23. 3. 2019

Ljubitelji narave MDO PD  Dolenjske in Bele krajine smo se v počastitev mednarodnega dneva voda in za zaključka že XII. tečaja za gorske stražarje zbrali na letošnji prvi naravovarstveni  ekskurziji. Na njej smo proučevali Komenski kras in kraške pojave, zlasti vodo na Krasu, poudarek pa je bil tudi na izvajanju protokola Alpske konvencije, ki ureja odnose med naravno in kulturno krajino. Alpska konvencija je namreč pogodba, ki jo je leta 1991 podpisalo osem držav alpskega loka in Evropska skupnost. Obiskali smo Učno pot devetih kalov v Kobjeglavi in Tupelčah..

kali

Strokovno vodenje  in prisrčen sprejem nam je nudilo društvo Kraški slavček. Na sami poti smo spoznali njihovo vaško prostovoljno delo ob obnovitvi in ureditvi Poti devetih kalov in prizadevanju za ohranitev kulturne krajine. Navdušeni smo bili nad lepoto pokrajine, značilno kraško arhitekturo, lepim vremenom in gostoljubnostjo domačinov te majhne kraške vasi. Najbrž je burja kriva, da v tem času tam narava še čaka na pomladno prebujanje.

Med nami je bil predsednik MDO PD, nekaj predsednikov društev, en podpredsednik, številni člani upravnih odborov planinskih društev, gorski stražarji in varuhi gorske narave. Še posebej pa smo bili veseli udeležbe planincev iz PD Kočevje in PD Šentjernej, ki so bili tokrat prvič z nami.

Vseh 75 udeležencev iz 10 planinskih društev je očarala lepota tega dela  Slovenije, predvsem pa domačini in njihovo trdo življenje na krasu.

Na zaključku smo v Kulturnem domu v Kobjeglavi svečano podelili značke in izkaznice novim gorskim stražarjem, ki ji je bilo letos kar 27, druženje pa smo zaključili s spoznavanjem primorske kulinarike in kozarcem terana.

Zapisala vodja OVGN za Dol. in B. krajino, Rozi Skobe

Album: foto   Na vrh
crta

POT GRADOV – OD RIŽANE DO HRASTOVELJ - 9.3.2019

Sobotni dan se je pričel zgodaj. Kakor da gremo v službo ali v šolo. Bila sem hvaležna, da so si otroci nahrbtnike pripravili že prejšnji večer, saj skoraj niso mogli dočakati, da gremo na pot in so le zaradi mojega sitnarjenja na hitro pojedli zajtrk.

Kljub rahli zamudi smo se izpred Tuša odpravili skoraj polno zasedeni. 6 članov naše odprave nas je čakalo še v Trebnjem. In dva zaspanca je njun oče za nami pripeljal na počivališče Pod Smreko pred Višnjo Goro. Drugače pa smo se sorazmerno gladko pripeljali do počivališča Lom, kjer so nas že nestrpno čakali udeleženci pohoda iz Žužemberka. Pisana druščina. Od najmlajših, še vrtičkarjev, pa osnovnošolcev, dijakov, odraslih in seniorjev. Vseh skupaj nas je bilo 105.

Dan je obetal. Mimo Nanosa smo se peljali in se naslajali nad prečudovitim razgledom na Vipavsko dolino. Pri Črnem Kalu smo zavili iz avtoceste in se pod prečudovitim viaduktom odpeljali do Rižane. Tam sta nas čakala vodiča Darko in Adrijana iz Obalnega planinskega društva. Po preobuvanju v gojzarje, urejanju nahrbtnikov in uvodnem pozdravu vodičev smo se podali na drugo stran ceste in se ob železnici usmerili proti vrhu Ivačevca. Vsem nam je bilo zanimivo srečati vlak, ki nam je veselo piskal. Najbolj pa so bili seveda navdušeni otroci.

potgradov

Kmalu smo ugotovili, da bo dan sončen in ne preveč vetroven. Kar malo preveč se je Primorska odločila, da nam bo podkurila. Ko smo jo mahali v ne preveč strm breg, nam je hitro postalo vroče. Kljub temu, da smo bili v gozdu, bi bili hvaležni za malo več sence. Seveda pa je sonce dobrodošlo za vso podrast, ki si mora preko zime in spomladi nabrati energije za celo leto. Veselili smo se ob poti rastočih, nam vsem poznanih, spomladanskih trobentic, vijolic in telohov. In se čudili drobnolistni lobodiki (Ruscus aculeatus), ter vsepovsod rastočim divjim špargljem (Asparagus acutifolius). Kmalu smo ob podrasti in hrupu iz bližnjega kamnoloma prišli na vrh Ivačevca. Na vrhu nas je pričakala le skala z napisom žig, samega žiga pa ni bilo.

Ob rahlem spustu smo pot nadaljevali proti naselju Mohoreče in Kubejski Vardi, 390 m visokem hribu na zahodni strani Kubeda, kamor nas je pot končno pripeljala. Tam smo si poleg obzidja privoščili daljši počitek za malico. Po obveznem slikanju smo poslušali kratko razlago o utrdbi Kubed in edinstvenem stolpu peterokrake oblike, ki so ga 1833 leta spremenili v zvonik, prej pa je služil kot obrambni stolp pred Uskoki in Turki. V Kubedu smo se razgledovali po prelepem viaduktu Črni Kal in naprej proti Trstu. Po slikovitih stopnicah smo se spustili v vas in nadaljevali pot proti Lačni. Razriti travniki so nas opominjali, da pot tudi ponoči in v mraku ni osamljena, saj si ob njej divji prašiči iščejo priboljške.

Na Lačni smo se vsi hoteli povzpeti na stolp, ki ni bil pripravljen na invazijo toliko razgleda željnih planincev. Nekaterim nam je uspelo. Na vrhu stolpa smo se veselili 360 stopinjskega panoramskega razgleda in se čudili močnemu vetru, ki ga na tleh ni bilo mogoče zaznati.

Pot nas je po vnovičnem štetju vodila skozi podrast in preko strmega melišča navzdol v vas Hrastovlje. Celo pot nam je bil podarjen čudovit pogled na vasico in cerkev z obzidjem. Pa tudi na zanimivo speljano železnico in dolge vlakovne kompozicije, ki smo jih občudovali na nasprotnem bregu. V Hrastovljah smo si najprej odpočili in se malo okrepčali v vaški gostilni. Tisti, ki smo želeli, smo si ogledali znamenito cerkev sv. Trojice, ki je ena najstarejših cerkva v Istri. Zgolj splet srečnih naključij je pripeljal do tega, da so v njej našli znamenite freske celotnega svetega pisma, med katerimi še posebej izstopa freska mrtvaškega plesa. Predvsem otroci so razlagi z veseljem prisluhnili. Veliko novih informacij smo izvedeli tudi odrasli. Pretresljiva podoba vsesplošnosti smrti, ki se ne ozira na stan, nas je vse prevzela in opomnila na dejstvo, da smo na koncu v si enaki.  

Prijetno utrujeni in polni novih vtisov smo se po ogledu vkrcali na avtobus in se odpeljali najprej proti Rižani, kjer smo se poslovili od naših dveh vodnikov in nato proti domu. Marsikdo je utrujen dremal del poti in podoživljal prelep dan, ki bi ga bilo škoda preživeti kjerkoli drugje kot smo ga. vsi pa si zagotovo želimo še več takšnih in podobnih doživetij v naši lepi domovini in v družbi najboljših ljudi – članov Planinskega društva Krka Novo mesto ter  podpornikov in simpatizerjev.

Andreja Bartolj Bele

Album: foto   Na vrh
crta

POHOD PO OKOLICI NOVEGA MESTA

Devetnajsti pohod po okolici Novega mesta je bil planiran za 23. februar, vendar je bil zaradi organizacijskih težav prestavljen na 16. marec. V razpisu je bilo med drugim zapisano tudi, da so potrebne prijave do četrtka 14. marca. Do roka je bilo prijavljenih le osem pohodnic, v petek se je odločila še ena. Kaj pa sedaj?  Poklicala sem vse prijavljene in vse so strinjale z nadomestno relacijo.
V soboto zjutraj smo se začeli zbirati pri bivšem hotelu Kandija, pohodniki so pa kar prihajali in zbralo se nas je devetnajst. Dva sta prišla celo iz Ljubljane. In še enkrat vprašanje, kaj pa sedaj? Le kaj naj drugega kot, da sem vse prav lepo pozdravila v imenu PD Krka Novo mesto in v svojem imenu, se zahvalila za udeležbo in predstavila odločitev, da gremo do Struge, od tam pa do vasi Polhovica in Prapreče ter po krožni poti nazaj. Vsi so se strinjali. Porazdelili smo se v osebne avtomobile in se odpeljali na Strugo.

OkNM

Odkorakali smo po poti pod golf igriščem, glede na to, da sem že vedela za oviro preko potočka sem bila zelo vesela štirih pohodnikov na katere se računala, da bodo improvizirali brv. In res je bilo tako. Fantje so takoj vzeli stvar v svoje roke, pobrali nekaj  od bobrov podrtih dreves ,jih namestili preko potočka, improvizirali tudi ograjo in tako smo vsi srečno prišli na drugo stran. Težavo smo imeli le z eno štirinožno pohodnico, ki se ni in ni mogla  odločiti, da bi potoček preskočila, zato jo je Bogdan prenesel. Hvaležni fantom, da so nas suhe spravili na drugo stran, smo pot nadaljevali po gozdni poti do Polhovice. Polhovica je vasica kot še marsikatera druga,  je pa poznana potem, da ima cerkvico posvečeno Svetemu Sigismundu - Žigi  in je edina v Sloveniji posvečena imenovanemu svetniku, pa tudi v Evropi  jih ni prav veliko. Pod vasjo smo imeli lep pogled na Trdinov vrh, Tolsti vrh, grad Prežek in Gracarjev turn. Zavili smo levo proti vasi Prapreče, od tod je pogled segel na Vinji vrh in naprej na Posavsko hribovje.  Ker je malica eden od užitkov med potjo, nismo spustili tega užitka. Po počitku smo se po že znani poti vračali na izhodišče. Še enkrat smo rabili pomoč naših fantov pri prehodu potočka.
Ugotovitev ob zaključku:  osemnajst pohodnikov je bilo prvič na tej poti, spoznali so en lep delček bližnje okolice in slišal se je komentar »na to pot se bomo še vrnili«.

Besedilo: Fanika Vovk
Fotografije: Tone Murgelj

Album: foto   Na vrh
crta

OD STRUGE DO POLHOVICE

Za pohod v mesecu marcu smo za varovance VDC Novo mesto, enota Šmihel, izbrali pot iz Struge do Polhovice.
V petek, 15. marca, smo se zbudili v lepo sončno jutro in se ob osmi uri s kombijem odpeljali do gradu Struga. Po pozdravu in predstavitvi poti smo zapustili parkirni prostor in »odkorakali« po travniški poti pod golf igriščem. Pogled je segel  na levi breg Krke na pobočje Vinjega vrha, ki ga skrbno varujeta cerkvici Sv. Jožefa in Sv. Janeza, pod njim Bela Cerkev in Kronovo.

Polhovice

Kar hitro smo prišli do gozda, ob katerem teče Žerjavinski potok, vedno z zelo nizkim vodostajem tokrat pa je bilo drugače. Ni ga bilo mogoče prestopiti. Iskali smo možnost po kar močvirnem terenu in z malo težav smo se le prebili na desni breg in lepo pot v gozdu. Med potjo smo se posladkali s krofi, Jože je v tem času zagledal eno čudno skulpturo v krošnji smreke. Z malo domišljije se je videl medvedek. Nadaljevali smo pot naprej do vasi Polhovica in Prapreče, spet nas je pot pripeljala v gozd in nazaj na že znano pot. Ob nogometnem igrišču smo imeli malico. Z Jožetom sva se odločila, da gremo nazaj po drugi poti misleč, da sva izbrala idealno, brez močvirja a glej ga zlomka, ta pot  ni bila nič boljša ,le malo daljša.
Na izhodišče smo se vrnili polni novih doživetij, res da z zelo umazanimi hlačami in čevlji, toda »konec dober vse dobro« pravi slovenski pregovor in tudi z našim pohodom je bilo tako.  Ostal nam bo v lepem spominu.

Fanika Vovk

Album: foto   Na vrh
crta

Volilni zbor članov Planinskega društva Krka Novo mesto - 7.3.2019

zbor

Foto: Nataša D.

Album: foto   Na vrh
crta

26. POHOD PO JURČIČEVI POTI

Tradicija velja, očitno vsaj za nekatere dogodke vezane na naravo. To vsekakor drži za jubilejni pohod od Višnje Gore do Muljave, poimenovane literarna pot po plodnem piscu Josipu Jurčiču.  Vse kaže, da število udeležencev narašča tako v visokem snegu kot tudi brez njega, vse bolj in bolj. Po podatkih  PD Polž iz Višnje gore, oskrbnika te poti, je tokrat pot prehodilo 7.000 pohodnikov, po nekaterih drugih podatkih predvsem sredstev obveščanja, pa nekaj manj.

Naše društvu je tokrat doseglo svojevrsten rekord, saj se je za dogodek poimensko prijavilo 56 udeležencev. V prijetno hladnem jutru, ko se je komaj dobro zdanilo, so se planinci že ozirali naokoli, iz katere smeri bo pripeljal vlak. Na postaji je bilo še nekaj drugih organiziranih udeležencev in očitno so se naši prevozniki odločili še za dodatno kompozicijo. In prav so imeli. Bolj ko smo se bližali izstopni postaji, več je bilo za vlak čakajočih planincev.

jurciceva

Osrednji višnjanski trg je bil prepoln, strjena kolona se je vila od železniške postaje preko njega navkreber. Mimogrede si  je bilo potrebno zagotoviti avtobusno vozovnico za povratek, še najbolj iskan pa je bil umetnik, ki je umetelno z nekaj potezami ovekovečil njihov simbol na lice.
Temperatura jutra je po prvem vzponu, kmalu za ruševinami gradu, prav počasi prešla v prijeno toploto in na postanku na Polževem so mnogi že ''lupili čebulo''. In tako vse do cilja.
Že tradicionalen, zelo kvalitetno pripravljen kulturni program z nekaj govorniki je umiril večino pohodnikov, ostali pa so zavzeli prostor pod odrom in se zavrteli. Tudi mnoge pustne maske, ki so bile udeleženke pohoda.
S tem pohodom se prične sezona planinskih pohodov. To je simbolno potrdil tudi predsednik PZS, ki je na cilju tudi nagovoril udeležence dogodka. In v teh krajih je dom kranjske sivke, najbolj pridne čebele na svetu. Seveda je to posebej poudaril predsednik slovenskih čebelarjev in obema je bilo prijetno prisluhniti.
Muljava pa ni le cilj tega dolinskega druženja planincev. Gledališče na prostem, kjer marljivi domačini vsako leto uprizarjajo literarna dela svojega rojaka, vabi na poletne predstave na prostem. Ko se mrak spusti in se snopi umetne svetlobe zarežejo v prvi mrak, je zaslišati prijetno pojočo govorico amaterskih gledališčnikov. Velja jim prisluhniti, enako kot velja, da se vsako leto podamo na to pot!

Tekst in slike A. Murgelj
Album: foto   Na vrh
crta

SREČANJE MARKACISTOV MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

V petek, 1. 3. 2019 ob 17.00 uri, smo imeli markacisti MDO PD Dolenjske in Bele krajine (MDO PD) v Črmošnjicah, Občina Semič, redno letno srečanje. Tokrat so bili gostitelji srečanja markacisti PD Semič in CŠOD Črmošnjice. Slednji so nam prijazno odstopili svoje lepo urejene prostore za namen srečanja.

markacisti

MDO PD ima 10 planinskih društev v katerih imajo odseke za planinske poti. Ta planinska društva so: PD Semič, PD Metlika, PD Črnomelj, PD Kočevje, Pohodniško društvo Novo mesto, PD Trebnje, PD Polet Šentrupert, PD Šentjernej, PD Polom Kostanjevica in PD Krka Novo mesto.
V letu 2018 je bilo v teh planinskih društvih registriranih 81 markacistov, ki skrbijo skupno za 830 km planinskih poti na območju MDO PD. Dela, ki jih markacisti opravljajo na planinskih poteh so bila predvsem obnova poškodovanih in manjkajočih markacij, sekanje vej, košnja trave, pobiranje smeti ob poti, priprava odvodnjavanja, izdelava stopnic, kjer so na poteh potrebne, urejanje varovalnih ograj, odstranjevanje polomljenega drevja zaradi naravnih ujm - vetroloma, snegoloma in žledoloma,…
Iz letnih poročil načelnikov markacistov iz posameznih društvih je bilo razvidno, da so v letu 2018 skupno opravili 3.878 ur prostovoljnega dela pri vzdrževanju planinskih poti na območju MDO PD. Markacisti iz vseh naših planinskih društev imajo na leto dve skupni delovni akciji, kjer so markacisti enega društva organizatorji in gostitelji delovne akcije na njihovem območju, tisti iz drugih društev pa jim pomagajo. S takim načinom lažje obnavljamo zahtevnejše odseke poti, velik poudarek pa je tudi na medsebojnem druženju.

markacisti1

Srečanja markacistov so se udeležili tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Jože Rovan, ki je pohvali način dela in organiziranost naših markacistov, predsednik MDO PD Rudolf Skobe pa zgledno sodelovanje, njihovo prepoznavnost ter vrsto presežkov naših markacistov v slovenskem prostoru, med drugim tudi to, da so tokrat prvič s strani PZS za namen planinskih poti prejeli skupno kar 2010,05 € sredstev. Prisotne so pozdravili tudi predsednik PD Semič Dušan Kukman, vodja Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Rozalija Skobe, direktorica CŠOD Irena Brajkovič ter predstavniki medijev.

Zapisal:
Vodja Odbora za PP MDO PD
Mladen Živković
Foto: Rudolf E. Skobe

    Na vrh
crta

 

POTEPANJE PO OBRONKIH TRŠKE GORE

Februarski (13.2.2018) pohod so uporabniki iz VDC Novo mesto, Enota I Šmihel opravili po kolovoznih in gozdnih poteh , ki vodijo na Trško goro. Pohod so začeli na Brezovici, se povzpeli na Karlovce, se spustili v Sedeže in ob otoku nabrali prve zvončke. Po gozdu so se iz doline povzpeli na obronek Trške gore, kjer so se okrepčali z malico in se spustili v Ždinjo vas. Med vinogradi so srečevali pridne kmete, ki so opravljali rezanje trte, v vasi pa ogledovali lepo urejene kmetije. Po njivskih poteh so se vrnili do parkirišča Penziona Dolenc in se s kombijem vrnili v VDC.
Za njimi je bil še en zanimiv pohod v lepem sončnem pomladnem vremenu. Hvala Kristini in Marici za vodenje in prijetno druženje. 

Tekst:Ema Luzar
Foto: Andrej Novak

obronkiTG

    Na vrh
crta

 

PONOVNO NOVI GORSKI STRAŽARJI  NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI

Po  programu dela OVGN  pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine  za leto 2019 smo v soboto, 23. februarja 2019, izvedli  teoretični del usposabljanja za gorske stražarje. To je bilo že dvanajsto  leto zapored, da te tečaje načrtujemo in tudi uspešno izvedemo. Tokrat se ga je udeležilo kar 28 planincev – ljubiteljev narave  iz devetih planinskih društev našega MDO PD. V lepi dvorani Gostišča na trgu – Hiša kulinarike in turizma v Novem mestu smo imeli odlične pogoje za predavanja.
Predavatelji smo bili vsakoletni prostovoljci: prof. Rozalija Skobe - tudi vodja tečaja, prof. Dušan Klenovšek univ. dipl. biolog in prof. Jože Perše.

GS_1

Zaključek usposabljanja bo 23. marca 2019, ko se bomo podali na območje Komenskega krasa, na strokovno vodeno naravovarstveno ekskurzijo v  Kobjeglavo – na Pot devetih kalov.
Za gostoljubje in pomoč pri izvedbi usposabljanja pri prvem delu se  zahvaljujemo vodstvu Gostišča na trgu – Hiši kulinarike in turizma, predsedniku PD Krka Novo mesto  Antonu Progarju in predsedniku MDO PD Dolenjske in Bele krajine Rudolfu Skobetu.

GS_2

Zapisala: Rozalija Skobe
Foto: Rozalija Skobe
  Na vrh

crta

 

Športnik leta - 2018

JOŽE KRANJC - Bronasta Bloudkova značka

Za delo v Planinskem društvu Krka Novo mesto, kjer je vodnik z licenco A in vodi pohode različnih skupin. Pri društvenih akcijah je vedno aktiven prostovoljec.

JOŽICA ROGELJ Zlata Bloudkova značka

Je dolgoletna članica Društva upokojencev Novo mesto, planinskega društva Krka in tekaškega društva Marathon. Najbolj odmevne rezultate v zadnjem času dosega v kategoriji veterank na tekaških prireditvah tudi ultramaratonu in maratonu.


Joze


jozica
Foto: Marko Klinc   Na vrh
crta

 

ZIMSKA TURA ZA VODNIKE MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE        

V soboto, 16.2.2019, smo se na izhodišču naše ture, Ljubelju,  zbrali 4 vodniki. Moški del družbe je šel na Begunjščico po grapi Y in navzdol do Zelenice po Centralni grapi. Diana kot edina ženka predstavnica je najprej šla na Stari Ljubelj nato pa na Zelenico.
Vreme je bilo super kot je razvidno iz priloženih fotografij, ki povedo več kot besede. Na kratko, takšno soboto v hribih je kar greh zamuditi.

zimska1


zimska2

Matej Kocbek

    Na vrh
crta

 

POHOD NA KOGLO Z VAROVANCI VDC BRŠLJIN        

Bil je dan kot danes, Marco Polo je šel odkrivat Kitajsko- kaj boš pa ti počel?
15.2.2019 je bil izjemen dan za potepanje in seveda za odkrivanje sveta.

Pohodniška skupina VDC Bršljin se je pod vodstvom g. Jožeta Peršeta, vodnika PD Krka, podala na zanimivo krožno pot, katere cilj je bil osvojiti 417m visok grič nad Šmarjeto- Koglo.

koglo_vdc

Avtomobile smo pustili na parkirišču pred hotelom v Šmarjeških Toplicah in nadaljevali pot mimo zdravilišča, ostankov gradu Štrlek, skozi športni park in čez vas Brezovica, mimo vinogradov in zidanic na Koglo.  Na vrhu smo se okrepčali, se odpočili, naužili razgledov in se nato po drugi poti vrnili do zdravilišča. G. Perše nam je po poti povedal tudi mnogo zgodovinskih posebnosti in tako zelo popestril pohajanje po naši lepi pokrajini.
Hvala g. Jože in prostovoljcema Ferdu in Cvetki – skupaj smo omogočili pohodnikom lepo izkušnjo.

Marica Praznik
    Na vrh
crta

 

KOGLO        

9. februarja, bila je sončna sobota, ko se je v Šmarjeških Toplicah - pri jezercu, kjer rase indijski lotos, zbrala pisana množica radovednih 31 pohodnikov. Med njimi je bilo 7 otrok.

koglo

Že na samem začetku smo zmotili sivo čapljo, ki je čakala na ribji zajtrk. Spoznali smo kratko zgodovino Jezerskih – danes Šmarjeških Toplic in opazovali bogati živelj v jezercu. Nato smo začeli pohod ob potoku Toplica do razvalin gradu Štrlek. Še preden smo se podali po stopnicah do gradu,smo opazili nad mostičkom čez potok jez iz vejevja in podrte vrbe. Vse to so »zagrešili« bobri, ki so to zimo priplavali iz Krke, po Toplici vse do njenega srednjega toka. Pohodniki so se pri razvalinah gradu spraševali, katero vezivo so zidarji uporabljali, da zid še vedno kljubuje vremenskim spremembam, čeprav je že 500 let brez strehe. Vprašanj več kot odgovorov, toda pohod smo morali nadaljevati  po kolovozu na Brezovico, od koder se nam je odprl nepozaben pogled na Šmarjeto ter desno na drugo najvišjo izletniško točko v šmarješki občini na Veliki Vinji vrh s cerkvijo sv. Jožefa. Po dolini  ob potočku Zavetršca, kjer še vedno živijo potočni raki, nas je sonce že pošteno ogrelo, zato smo odložili vrhnja oblačila in prisluhnili dogodivščinam, ki so se dogajale v teh krajih v preteklosti. Prijeten sprehod po gladki makadamski cesti se je prehitro končal, in začel se je rahel vzpon po asfaltirani cesti v Turjaško dolino, ki je dobila ime po turjaških »gospodih«, ki so bili nekaj desetletij lastniki teh krajev. Po dveh urah prijetnega vzpona smo prisopihali do cerkvice sv. Lenarta na Koglem ( 414m ). Najmlajše pohodnike je zanimalo, kdaj bo malica, zato smo se podali nekaj korakov po pobočju do zidanice, pred katero so bile  klopi in mize.  Polurno »martinčkanje« in malica sta se prilegli. S te,  urejene terase, je bil tudi lep pogled na zdravilišče Šmarješke Toplice in v ozadju na Gorjance; Trdinov vrh pa se je nekoliko sramežljivo skrival v meglicah.

voda

Tako prijetno je bilo na soncu, da bi nekateri  posedeli vsaj še pol ure, toda čakal nas je povratek v dolino. Mimo »grajske« zidanice in studenca Graščak smo bili kaj hitro v Gorenji vasi, od koder je še vedno lep pogled na Šmarjeto, kot je bil med drugo svetovno vojno. Med vojno, bilo je v aprilu, je skupina partizanov prišla iz vasi Žaloviče do te točke in odprl se jim je nepozaben pogled v dolino na vasico Šmarjeto. Ta se je lesketala v pomladnem soncu sredi cvetočih sadovnjakov. Klusov Joža, ki je bil v tej skupini partizanov, je v svoji črtici zapisal »Šmarjeta kot bela golobica…«. Z asfaltne ceste smo zavili na desno skozi hrastov gozd po stezi posuti z listjem do Zdravilišča Šmarješke Toplice, kjer so nas čakali »konjički«, s katerimi smo se pripeljali na današnji pohod. 

Jože Perše
    Na vrh
crta

 

SEJEM ALPE–ADRIJA V LJUBLJANI        

Naše planinsko društvo se je tudi letos pod pokroviteljstvom PZS udeležilo 30. mednarodnega sejma za zeleni in aktivni turizem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je potekal od 30. januarja do 2. februarja 2019. Nastopili smo zadnji dan in na prireditvi predstavili naše osnovno poslanstvo, planinski dom pri Gospodični na Gorjancih in seveda našo prelepo Dolenjsko, ki nudi veliko izjemnih pohodniških, kolesarskih in zdraviliških možnosti.

AAdria

Tega dne je bilo veliko obiskovalcev, ki so se pri nas ustavljali in iskali različne informacije. Priznati je treba, da je bilo precej zanimanja za planinski dom, ki so si ga lahko ogledali na rol-panoju, pogrešali pa so prospekte s podrobnostmi, o čemer bi veljalo razmisliti v bodoče.
Družbo so nam delali  planinci iz Moravč (Planinski dom Ušte Žerenk) in planinci iz Koroške Bele, ki so promovirali 3 svoje planinske domove.
Na koncu se moramo posebej zahvaliti našim sponzorjem, donatorjem in predstavnikoma PZS, Nataliji Marovt in Dušanu Prašnikarju za korektno sodelovanje.

Zdravko Damjanovič – Somy in Nataša

    Na vrh
crta

 

TIBET - KAILASH SKOZI OČI FRANCIJA KOKLJA - POTOPISNO PREDAVANJE        

Člani PD Krka planinske skupine Dvor in Kulturnega društva Dvor smo v svojo sredo ponovno povabili Francija Koklja, zdravnika in popotnika iz Straže, ki nam je že večkrat predstavil svoja zanimiva popotovanja na manj znane konce sveta. V petek, 1. 2. 2019, nam je predstavil svoje potovanje v Tibet in do svete gore Kailash, kamor so je odpravil minulo jesen skupaj z devet prijatelji. To je bilo že njegovo tretje potovanje v ta konec sveta, zato je bilo zanimivo prisluhniti spremembam, ki so se zgodile v dvajsetih letih.
Potovanje po osrčju Azije so začeli v Nepalu, poznanem kot izhodišče številnih alpinističnih odprav v Himalajo oz. streho sveta kot jo nekateri imenujejo, ker se tu razprostirajo najvišji vrhovi sveta z Mount Everestom na čelu. Ogledali so si glavno mesto Kakmandu, ki je kljub veliki ekspanziji prebivalstva ohranil svojo tradicionalno podobo, vonj tradicionalne Azije, hinduizma s kipi, tržnicami, mentaliteto prebivalcev… Po ogledu še nekaterih znamenitosti Nepala so odleteli v Tibet. Med letom so lahko občudovali najvišje vrhove Himalaje, ki so jih osvajali naši znani alpinisti, nekatere med njimi pa tam tudi ostali za večno.

dr_kokalj

Tibet je ogromna gorska planota, saj večji del leži na višini okrog 4000 metrov. Prestolnica budizma, kjer so bivali Dalajlame, je danes pod upravljanjem Kitajske. Kitajska nadvlada deželo, njene prebivalce, njihovo vero in vrednote počasi, vendar zelo sistematično »civilizira«, zato Tibet ni več tisto kot je nekdaj bil. Prestolnica Lasa ima poleg palače Dalajlame in templjev, ki niso bili uničeni ob Kitajskem osvajanju Tibeta, vedno več predelov, ki so bolj podobni Las Vegasu kot pa tradicionalnim Azijskim mestom. Kitajci so uredili tudi ceste, postavili vasice, kjer so hišice urejene sistematično kot kocke, zato jih domačini ne marajo. Tibetanci so po duši nomadi, pastirji, zato jim kitajska civilizacija ni blizu, žal pa so jo prisiljeni sprejeti. Tisti, ki so se upirali, so bili pobiti; Kitajci naj bi v svojem osvajanju pobili okrog 1,2 milijona Tibetancev. Kitajska nadvlada je prinesla tudi spremembe za turiste. Potovanje po Tibetu brez lokalnih vodičev ni mogoče. Na vsakih 10 do 15 kilometrov so kontrole, ki legitimirajo ali kako drugače preverjajo potnike. Kljub temu je Tibet čudovita država, polna nepozabnih naravnih znamenitosti, ki jih ni nikjer na svetu. Franci in njegova skupina so med drugim spoznali džunglo pod Unescovo zaščito, kje je bilo že na fotografijah mogoče videti zlivanje nepozabnih barvnih kombinacij rastlinja, živali in vode, po kateri so se peljali s posebnimi čolni iz naravne slame. Eden izmed glavnih ciljev njihovega popotovanja pa je bila božja pot okoli svete gore Kailash, ki je del Transhimalaje. Vsako leto na tisoče ljudi opravi romanje okrog Kailasha, ki je tradicija stara tisoče let. Romarji različnih religij verjamejo, da je obkrožitev gore Kailash peš sveti ritual, ki prinaša srečo. Pot okoli gore Kailash je dolga 52 km in zahtevna, saj je gre za visoko nadmorsko višino, na kateri je bil v jesenskem času, izven turistične sezone, že hud mraz, ki ga je okrepil še zelo mrzel veter. Kljub temu je ta pot, kot nam je povedal F. Kokalj, vredna truda, ker ni zgolj hoja, je pot vase, v svojo dušo, pot, ki prerodi misli in duha. Tudi zato se je F. Kokalj že tretjič odpravil v ta konec sveta. Civilizacija Tibeta ga sicer malo odvrača, Nepal pa je tak kot pred leti, vse stoji na istem mestu in v nespremenjeni podobi, predvsem pa ljudje, njihove duše, nasmehi, prijaznost in pristnost so nepozabni.
Ob koncu doživetega popotovanja po Tibetu v sliki in besedi F. Koklja smo poslušalci navdušeno zaploskali. Predstavil nam je res čudovite utrinke tega dela sveta s pravo mero naravnih, kulturno-zgodovinskih in verskih znamenitosti, ki poslušalcu dajo nepozaben vtis o deželi. Večer smo zaključili v prijetnem klepetu ob kozarčku in prigrizku skupaj z našim gostom, ki smo mu zaželeli še veliko uspešnih podvigov, ki jih bo delil z nami.

Besedilo: Valerija Vidmar, PD Krka in KD Dvor
Foto: Jadranka Meglen, KD Dvor

Album: foto   Na vrh
crta

 

POHOD '' S CVIČKOM MED VINOGRADI'' – 26.1.2019        

Letošnji pohod je bil za razliko od preteklega v sicer sončnem, vendar mrzlem vremenu in z belo snežno odejo. Spodobi se, da nas je pohodnike narava v tem zimskem času vsaj malo obdarila, mogoče prav zato, ker je bil to ''okrogel'' 25. pohod.
In organizacijsko ni bilo; vsaj na prvi pogled, nič drugače, kot že tolikokrat v preteklosti, do koder nam pač seže spomin. Na začetku poti so nas že tradicionalno pozdravili še vedno prijazni gostitelji iz Turističnega društva Otočec s toplim okrepčilom in dobrotami iz pečice. Tu nas je bilo v gneči vidnih vsaj 20 članov našega društva, čeravno to ne more biti dokončno število. Namreč na tej dolgi in zaviti poti, malo navkreber in malo navzdol, se je kačasta kolona pohodnikov kmalu pretrgala, se podaljševala. Mnogi udeleženci pohoda so krenili tudi po kakšni bližnjici, še več pa so postali na postojankah, kjer so bile nudene dobrote in razvedrilo na razdalji manj kot 2 km poti.

cvickova

 


Ni bilo zaznati prav nobene pritožbe nad vremenom in čudovito neokrnjeno naravo. Jutranji mraz okoli 10 zimskih stopinj ni nobenemu zlezel pod kožo, res pa je tudi, da ni bilo nikogar brez toplih zimskih rokavic. Že prvi klanec pri Starem gradu nas je prijetno ogrel, še bolj na naslednji Grčevski klanci. In pod vrhom, še posebno po gozdu ob gradu Hmeljnik se nam je ponujala čudovita zimska idila. Visoka puhasta snežna odeja, ki bi tekačem v dolini zadoščala, da zarežejo progo, nas je prevzela. Da, za razliko od lanskega pohoda tokrat nismo ''sončili komolcev''.
In vse to velja; vsaj za nas, podobno kot že lani in v predhodnih januarjih: ob letu osorej bomo zopet hodili po Trški gori, s pomočjo cvička ali pa tudi brez njega, saj vsaj tradicionalni udeleženci že vemo, zakaj. In tudi organizator nas je v zloženki povabil na 26. pohod dne 25.1.2020. Seveda bomo tedaj tam!


Vodila: Anton Progar in Anton Murgelj
Tekst in foto: Anton Murgelj

Album: foto   Na vrh
crta

Suhadol – Gabrje – lovski dom

Pohodniki iz VDC Šmihel smo 15.1.2019 pohod začeli v Suhadolu, nadaljevali mimo razvalin cerkve sv. Danijela do prvega križišča na poti proti Miklavžu. Po lovskih stezah, mimo prež v Kozarje, skozi Gor. Suhadol, smo po dolgi hoji smo prišli do Bregeš, kjer smo imeli malico. Pot je potekala po vznožju Gorjancev.
Nadaljevali smo proti Jurjevcem, ter se spustili nazaj v Dol. Suhadol, kjer smo imeli parkiran kombi.
Poti so bile sprva zamrznjene, delno zasnežene, nazadnje pa že blatne.
Lepo smo se v triurni hoji nahodili in se obenem sprostili v lepem sončnem vremenu.

Besedilo: Jožica Luzar
Foto: Andrej Novak

suhadol1

    Na vrh
crta

HOM, OSOLNIK

V soboto, 12. 1. 2019, smo se odpravili na prvi pohod mladinskega odseka v tem letu. Jutro je bilo mrlo, vendar obsijano s soncem. Iz Novega mesa smo se z avtobusom odpeljali v Škofjo Loko, kjer smo začeli pohod.
Po nekaj metrih hoje po asfaltu, nas je pot vodila v gozd, kjer nam je pri hoji v hrib hitro postalo toplo. Čeprav je bilo nekaterim udeležencem naporno hoditi v hrib, nas to ni ustavilo. Najprej smo prisopihali na 718 m visok Hom. Pri obveznem fotografiranju smo v ozadje lepo ujeli Kamniške Alpe. Pot smo nadaljevali malo navzdol in potem po makadamski cesti proti  Osolniku. Del poti smo prehodili po Slovenski Jakobovi poti. Sledil je še en strm vzpon do cerkve sv. Mohorja in Fortunata na vrhu 857m visokega Osolnika. Med malico iz nahrbtnika smo lovili sončne žarke in čudovite razglede na bližnje škofjeloško pogorje in na cerkvice vrh skoraj vsakega hriba. Očarani smo bili nad razgledom na okoliške hribe in najbolj nad našim očakom Triglavom.

osolnik


Po krajšem postanku, da se ne bi preveč ohladili, smo pot nadaljevali do brunarice Osolnik in nato do Mihelčičevega doma na Govejku. Tam smo pojedli kosilo, ki je bilo zelo dobro. Potem smo se ob potoku Govejski Graben spustili v dolino. Potok je bil na nekaterih mestih zamrznjen in zato še posebej zanimiv. Veseli in polni novih vtisov smo se  z olajšanjem usedli na avtobus, ki nas je odpeljal proti domu.  
Pohod je bil zanimiv, vesel, predvsem pa lep. Ni bil preveč ali premalo težak. Za vsakega nekaj. Veliko je bilo razgledov na Kamniške ali Savinjske Alpe, na Karavanke s Stolom in tudi na Julijske Alpe, kjer smo bili vsi navdušeni predvsem nad Triglavom. Tak lep dan bi bilo res škoda preživeti doma, za štirimi stenami, pred televizijo ali računalnikom.


Jakob Bele
Foto: Andreja Bartolj Bele


Album: foto   Na vrh
crta

POHOD NA MIRNO GORO

Dne 12.1.2019 smo iz Žužemberka krenili ob 8.00 in se z avtobusom odpeljali do smučišča Bela. S pohodno potjo smo pričeli po smučišču navkreber in jo nadaljevali po gozdni kolovozni poti. Izbrali smo nekoliko daljšo, a zložnejšo pot. Po slabih dveh urah hoda smo prispeli do doma na Mirni gori. Tam smo si vzeli dovolj časa za počitek, malico, topel čaj… Proti izhodišču smo se vrnili po drugi markirani poti. Zadnji del spusta po smučišču je minil v obliki dričanja in iger na/po snegu.

mg

Skupina je bila velika, zato smo se morali prilagajati drug drugemu in usklajevati tempo, kar zaradi nezahtevnega terena ni bilo tako težko. Po poti je bilo 3-5cm pršiča, ki ni predstavljal ovir za gibanje. Nekoliko več pozornosti smo namenili zadnjemu vzponu/spustu do koče, kjer je bil teren nekoliko spolzek in poledenel. Z učiteljico Darja sva staršem in učencem predstavili manjše derezice/verige, ki so jih lahko nekateri tudi preizkusili.

Besedilo in foto: Irena Platiše


Album: foto   Na vrh
crta


27. NOVOLETNI VZPON NA TRDINOV VRH
- 2.1.2019

Letošnji drugi novoletni dan, v sicer koledarski zimi, ki nas žal še ni obdarila s snežno odejo, je  na letošnji 27. vzpon na Trdinov vrh, privabil množico ljubiteljev gora in pohodništva. Na zboru v Gabrju se nas je zbrali kar 66 udeležencev. Razveseljivo je, da je bilo med nami tudi 10 otrok. Med udeleženci so bili tudi tokrat člani Planinskega društva Polž iz Višnje gore in še nekaterih drugih planinskih društev. Mnogi niso prisluhnili pozdravnemu nagovoru in novoletnemu voščilu g. Toneta Progarja, predsednika društva, saj so odhiteli v hrib pred glavnino, mnogi pa so se odpravili od doma malo pozneje in smo jih srečali šele ob našem spustu. Zbrani smo drug drugemu voščili novo leto z mnogoterimi željami.

27novoletni

Pot do koče na Gospodični je bila pomrznjena in zato prijetna za hojo. Na tej vmesni točki sta nas pričakali naši članici ter postregli s toplim okrepčilom s posladkom iz domače kuhinje. Večina članov je v koči poravnala svoje članske obveznosti za pravkar rojeno leto.
Po krajšem postanku, kjer smo imeli še dodatno priložnost srečanja in izmenjavo novoletnega voščila s prijatelji planinci in drugimi današnjimi pohodniki, ki so osvajali Trdinov vrh iz vse možnih dostopnih smeri, smo skupinsko krenili proti cilju. Rahlo pobeljena pot, ki jo je že obsijalo prijetno dopoldansko sonce, nas je do vrha Gorjancev le opominjala, da smo v koledarski zimi. Krajši počitek z okrepčilom iz nahrbtnika in seveda obvezno skupinsko fotografiranje pred televizijskim stolpom bi radi mnogi  zamenjali za nastavljanje prijetnim sončnim, so pa to nekateri vsaj za kratke trenutke dočakali ob koči pri Miklavžu. 
Na poti v dolino smo se mnogi lahko dodatno prepričali, kakšna množica nas je danes obiskala Trdinov vrh. Obe koči na Gorjancih sta bili ves dan prepolni obiskovalcev, mnogi od njih so postali za počitek in okrepčilo tudi pred kočama. Na poti smo srečali mnoge pohodnike, med njimi tudi tiste, ki niso včlanjeni v nobeno planinsko društvo. Prijazni pozdravi ob srečanju in novoletna voščila tudi med neznanci so krasila današnji dan. Kako enkratno. Očitno se duh prisrčnosti iz visokogorja spušča tudi v nižine!
Seveda sta dogodek medijsko tudi tokrat spremljala dva lokalna medija. Snemalec g. Miran, ki ta vzpon na začetku poti v Gabrju spremlja že vrsto let, se je zaradi kamere le s težavo pozdravljal z mnogimi tradicionalnimi udeleženci.

Tekst in foto: Tone Murgelj 

Album: foto   Na vrh
crta


NOVOLETNA ČESTITKA

2019

    Na vrh
crta