Miklavžev pohod

Tukaj nam je naš vodnik Jože, sicer domačin iz Šmarjete, povedal nekaj zanimivih dogodivščin iz svoje mladosti in o zanimivostih Šmarjete, Šmarjeških Toplic in okoliških vasi. Sledil je še vzpon do vasi Brezovica, nato se nam je kmalu izza gozda pokazal hotelski kompleks Term Krka Šmarješke Toplice. Mimo lepo urejenega parka smo nadaljevali do glavne ceste in nato naprej po novem pločniku do Šmarjete. Ker na poti nismo srečali sv. Miklavža,  smo se ustavili v Gostišču pri Dediju v Šmarjeti, kjer so nam postregli s toplim čajem. Tukaj pa nas je čakalo presenečenje! Ker so se otroci na poti izkazali kot pogumni  pohodniki (saj smo hodili ponoči), je sv. Miklavž obiskal kar gostilničarja in mu pustil darila za vse pohodnike. V zahvalo za dober čaj smo nekaj daril pustili tudi v gostišču.
Pot, ki smo jo prehodili, se imenuje Pot zdravja in je ena izmed devetih poti, ki so jih pripravili učitelji in učenci OŠ Šmarjeta. Pohvalimo jih lahko za trasiranje poti in pripravo vodnika - knjižice z opisom le-teh.
Hvala vsem udeležencem pohoda, seveda pa tudi tistim, ki so omogočili sv. Miklavžu, da je pripravil darila za vse naše pohodnike.

Lep planinski pozdrav in nasvidenje na naših naslednjih pohodih, vaša Miklavž in Milan.

Besedilo: Milan Kraljič
Fotografije: Diana Serini  

Album:

Na vrh

Zaključek planinske sezone na Kraškem robu

Za letošnji zaključek planinske sezone smo izbrali Primorsko, komar se je poln avtobus planincev odpeljal v soboto, 1. decembra, na pri dan meteorološke zime. Kjer se sivo skalovje spogleduje z morjem, kjer si podajata roke Kras in Istra, tam je Kraški rob, kamor smo se podali tokrat.

Naše popotovanje smo začeli v Črnem kalu, kjer nas je nas je sprejel gospod Darko, dolgoletni sodelavec našega društva po Primorski in kot so se kasneje lahko prepričali tisti, ki ga še niso poznali, izredno dober poznavalec lokalnih znamenitosti. Pri predstavitvi Črnega Kala mu je pomagala domačinka, ki skrbi za ohranjanje in promocijo kraja ter njegovih kulturno-zgodovinskih posebnosti. Vas, ki leži v zavetju pod kraškim robom ob cesti Koper-Kozina, je dobila ime po sredozemskem hrastu črnivcu. V nekdaj veliki in stari vasi, ki danes šteje le 120 prebivalcev v 60 hišah, je mogoče najti veliko znamenitosti. Najprej smo si ogledali zunanjost Benkove hiše, ki je bila zgrajena v 15. stoletju in je najstarejši objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Tako zidovje in kot streha so iz klesanega kamna in tipičen zaobljen portal nad vhodom, kakršnih je mogoče najti še več v vasi. Ogled smo nadaljevali v lepo obnovljeni cerkvi Sv. Valentina, ki je naslednica cerkvice Sv. Lovrenca, zgrajene na začetku 18. stoletja. Tam nas je sprejel lokalni župnik in nam je predstavil nekaj podrobnosti o zgodovini cerkve, ki je bila večkrat na robu razpada, vendar so jo prizadevni domačini vedno rešili. Kot je poudarila vodička, jim je pri zadnji obnovi tudi župnik nudil vsestransko pomoč in vzpodbudo. Pred cerkvijo je zanimiv zvonik, ki pa se žal precej nagiba, trenutno je nagnjen že za približno 110 centimetrov, vendar zaenkrat še povsem varen. Vodička nas je po ogledu cerkve zapustila, mi pa smo pot nadaljevali do ostankov gradu nad vasjo, kjer nas je razveselilo sonce in prelepi razgledi daleč naokoli. Nadaljevanje pohoda je potekalo po prijetnih in uhojenih potkah Kraškega roba, kjer smo uživali v prijetni primorski klimi. Tudi živali na paši so nas spomnile, da smo daleč od Gorenjske, kjer mora živina že pozno poleti zapustiti pašnike. Srečali smo tudi planince s Ptuja, ki so svoje popotovanje poimenovale kar potepanje po deželi refoška, ki domuje v teh koncih, kar smo imeli kasneje priložnost tudi poizkusiti.

Naša pešpot se je zaključila v vasi Prapreče, od koder nas je avtobus zapeljal do naslednje tipične kraške vasice, Črnotič. Naš vodnik Darko nam je organiziral obisk pri oljarju, kjer so nas gostoljubno sprejeli, postregli in predstavili svojo dolgoletno oljarsko dejavnost. Po pokušini olja, terana in malvazije smo lahko kupili kvalitetno oljčno olje iz izvrstnih domačih oliv, ki smo jih imeli priložnost tudi poizkusiti.

Naše druženje smo zaključili v Marezigah, v prijetni lokalni gostilni z zanimivim imenom Karjol. Stari istrski slog daje gostilni prijetno domače vzdušje, ki ga nadgrajuje lokalna kulinarika in bogata paleta primorskih vin na čelu z refoškom, ki smo ga seveda poizkusili. Po okusnem kosilu smo z vinskimi užitki lahko nadaljevali v zunanji fontani, ki je urejena pred gostilno na atraktivnem razgledišču, od koder seže pogled proti Tržaškemu zalivu vse do italijanske obale.

Preživeli smo prijeten dan v družbi starih in novih planinskih prijateljev, spoznali zanimive in neodkrite točke naše razgibane domovine, skozi katere nas je popeljal gospod Darko. Še veliko je takih na tem koncu Slovenije, zato smo mu obljubili, da še pridemo. Tudi naša Dolenjska ponuja obiskovalcem vrsto zanimivosti, zato nam bodo Primorci z Darkotom vrnili obisk. Na avtobusu smo podoživeli vtise zanimivega dne in udeležencem obljubili, da se bomo tudi v prihodnje trudili pripraviti zanimiva in vsebinsko bogata srečanja, pohode in ostale društvene dogodke.

Valerija Vidmar
Foto: Damjanovič

Album:

Na vrh

JESENSKI VZPON NA STRUŠKO

V nedeljo, 18.12.2018, smo opravili letošnji zadnji organiziran vzpon v visokogorje. Tokrat smo si za cilj izbrali 1944 metrov visok Veliki vrh v pogorju Struške. Struška je prostrana kopasta gora nad Jesenicami v osrednjem delu Karavank na avstrijsko-slovenski meji, od koder se v lepem vremenu odpirajo krasni razgledi na Julijce in avstrijsko stran. Osemnajstim planincem, kolikor se nas je zbralo, tokrat vreme ni bilo tako naklonjeno, da bi se naužili teh razgledov.

Vzpon smo pričeli nad domom Pristava v Javorniškem Rovtu, kjer je bil eden izmed naših vodnikov skupaj z družino pred leti oskrbnik. Kot domačin nas je popeljal tudi po manj poznanih in nemarkiranih poteh, kar je bilo za udeležence še posebej zanimivo. Hladno vreme, ivje na ruševju in drobne snežinke, med katerimi smo stopali, je dalo našemu pohodu dodaten čar. Žal je začetne lepe razglede kmalu zakrila megla. Pri pastirski koči na Belski planini, kjer smo se odločili za postanek, pa nas je pričakal zelo mrzel veter, zato smo komaj malicali brez rokavic in si roke greli s čajem iz nahrbtnika. Zaradi megle in mrzlega vetra smo se odločili, da ne bom nadaljevali po brezpotju na vrh, ker v takšnem vremenu tudi najboljši poznavalci lahko zgrešijo pot. Odšli smo do zbiralnika vode za živino, ki pozimi včasih služi za hokejske tekme domačinov, potem smo pot nadaljevali po prijetnih poteh preko pašnih planin. V nadaljevanju smo se usmerili na t.i. lovsko pot z nekaj jeklenicami, zadnji del spusta v dolino pa je potekal po rudarski učni poti, ki spominja na nekdanja nahajališča mangana in železove rude v tem pogorju.

Pred odhodom v dolino so nas pogostili prijazni domačini, s katerim je naš vodnik, ki je živel v tem koncu, ohranil prijateljske vezi. Nato smo si ogledali še Zoisov park okrog doma Pristava, ki nosi letnico 1641 in je bil namenjen nadzornikom rudarske proizvodnje in transporta železove rude, ki so jo kopali na bližnjih pobočjih. Znamenit botanik Karel Zois je tu je uredil botanični vrt, ki se po njem imenuje Zoisov park. V parku najdemo čudovita eksotična ter domača drevesa in tri jezerca, ki so polna življenja malih zanimivih živih bitij. V bližini se nahaja znano nahajališče fosilov, 300 milijonov starih karbonskih kamnin, kar smo se odločili, da si ogledamo naslednje leto maja. Celotno pogorje Struške je namreč v maju naravni botanični vrt z narcisami in ostalim cvetjem, zato je v tem času mnogo bolj obiskano kot jeseni.

Če izvzamemo nekaj mrzlega vetra pod vrhom, je bila pot zelo prijetna, izvedeli smo vrsto zanimivosti, predvsem pa smo se prijetno družili. Večina med nami je bila letos skupaj na Triglavu, tudi naša tokratna najmlajša 7-letna pohodnica, ki je premagala pot brez staršev, saj smo že ubrana ekipa. Že sedaj smo sklenili, da se ponovno odpravimo na Struško v maju naslednje leto, ko bomo spoznali planinsko cvetje, si ogledali kamnine v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Trilobit, ki se nahaja v bližini, prav gotovo pa nam bo naš vodnik pripravil še kakšno presenečenje. Veselimo se ponovnega srečanja.

Besedilo: Valerija Vidmar

Foto: Tone Murgelj

Album:

Na vrh

NA DEBENEC

Sobotni pohod, 17.11.2018, je bil zelo lep. Zjutraj smo se zbrali na izhodiščni točki in se z avtomobili odpeljali v Dolenjo Nemško vas pri Trebnjem, kjer smo pri šoli počakali prijatelje iz Žužemberka. Skupaj smo se odpeljali v Rodine, kjer nam je Diana razložila, kako bo potekala pot in kam gremo. Ko smo se odpravljali, sem razmišljala, kakšen bo ta dan. Začeli smo hoditi po na novo asfaltirani cesti skozi vasi Meglenik in Lipnik. Ves čas sem gledala, kako lepa je okolica. Med potjo sem se zelo zabavala, ker sem se pogovarjala s prijazno gospo in sem bila sproščena. Bilo je kar mrzlo, vendar sem se pri hoji hitro ogrela. Večinoma smo hodili po cesti, del poti pa tudi po gozdu, kjer je bilo zelo lepo gaziti po suhem listju, ki je šelestelo pod nogami.

Ko smo prispeli na vrh Debenca, sem zagledala kočo, ki je bila na žalost zaprta. Zaradi mraza se ob njej nismo dolgo zadrževali, ampak smo se odpravili po drugi strani v dolino proti Mirni. Zaradi sonca je bila pot zelo zabavna. Malo smo morali paziti na avtomobile, saj nas je bilo res veliko.

Na koncu sem bila zelo vesela, da smo tako lep dan preživeli v naravi.

Takoj bi tak dan ponovila še kdaj.

Loti Bele, 5. razred, OŠ Šmihel

Album:

Na vrh

REDNI LETNI ZBOR

načelnikov odsekov za varstvo gorske narave PD z območja MDO PD Dolenjske in Bele krajine, gorske stražarje, varuhe gorske narave in ljubitelje narave, je bil v soboto, 17.11.2018 ob 10 . uri v Homu pri Šentrupertu, v organizaciji PD Polet Šentrupert.

Po pozdravnem govoru vodje OVGN za Dolenjsko in Belo krajino, Rozalije Skobe, je predsednik PD Polet Šentrupert Bojan Brezovar na kratko predstavil delo in uspehe tega društva. Poudaril je, da dajo v društvu veliko pozornost varstvu narave, saj je sam tudi načelnik odseka za varstvo gorske narave.

Sledila je izjemno zanimiva razstava in predavanje Dušana Klenovška, prof. biologije in kemije iz službe za ohranjanje narave in naravovarstvenega nadzora v Javnem zavodu Kozjanski park, Pisan svet metuljev.

Sledilo je poročilo vodje odbora Rozalije Skobe. Poudarila je, da je bil načrt dela izpolnjen v celoti. K temu so prispevali vsi, zato se je vsem zahvalila za sodelovanje. Trenutno šteje MDO Dolenjske in Bele krajine 269 GS in 29 varuhov gorske narave.  Odseka za varstvo gorske narave  nima le eno PD. Zelo se trudimo, da bi tudi pri tem vzpodbudili naravovarstveno delo.

Načelniki odsekov za varstvo gorske narave so nato podali kratka poročila o delu v svojih društvih. Večina odsekov je opravila veliko naravovarstvenega dela in ponekod je to postala celo vodilna dejavnost, nekaj pa je tudi takih, ki bolj životarijo in bo potrebno pridobiti nove bolj aktivne načelnike.

Sprejeli smo tudi smernice za delo v letu 2019. Dogovorili smo se, da bodo zbori od slej vedno ob petkih popoldne, ker so ob sobotah izleti in druge akcije v društvih. Naslednji zbor bo v PD Krka Novo mesto, 18.10. 2019, naslednje leto pa v Polom Kostanjevica na Krki. Tečaj za GS pa bo v mesecu februarju 2019.

Zaradi velikega zanimanja za naravovarstvene ekskurzije bomo v letu 2019 skušali organizirati kar tri. Te pa bodo 23.3.2019 Kobjeglava – pot 9 kalov, Smrekovec in Krnes 18.5.2019 in jeseni Tromejnik ter naravne znamenitosti v Prekmurju.

Zbora se je udeležilo 48 GS, VGN in drugih ljubiteljev narave. Nekateri med slednjimi so izrazili željo, da bi se udeležili našega tečaja za GS. Med udeleženci so bili tudi predsednik MDO PD Dolenjske in Bele krajine Rudolf Skobe ter članica IO KVGN UO PZS Olga Kržan ter trije predsedniki PD.

Posebna zahvala gre Planinskemu društvu Polet Šentrupert za organizacijo srečanja v nadvse prijetnem okolju in kosilo ob zaključku.

Zapisala vodja OVGN za Dol. in B. k., Rozalija F. Skobe
foto: Rudolf E. Skobe

Album:

Na vrh

LEVSTIKOV POHOD

Člani PD Krka Novo mesto smo se v soboto, 10.11.2018, smo se tudi letos pridružili popotovanju od Litije do čateža, ki je bil letos že dvaintrideseto po vrsti. Poln avtobus pohodnikov, željnih jesenskih užitkov, se je v zgodnjih jutranjih urah odpeljalo v Litijo. Veseli smo, da je bilo med nami precej mlajših pohodnikov, prav tako na pohodu, saj to pomeni, da se tradicija ne bo opustila.

Da smo se izognili delu asfaltne poti, smo se o formalni prijavi v Litiji, odločili za štart v Šmartnem, kjer smo skoraj takoj zakorakali na planinsko pot. Zaradi množice pohodnikov, ki jo je letošnje res prijetno jesensko vreme pritegnilo na popotovanje, smo se tudi mi po skupinah pomešali mednje in se srečevali na posameznih postojankah, kjer domačini ponujajo lokalna okrepčila in seveda cviček, brez katerega na tej poti skoraj ne gre. Letos ga niti kuhati ni bilo treba, saj so nas greli za ta čas res neverjetno topli sončni žarki. Nekateri smo za pot izbrali severno trasi, drugi južno, vsi pa smo bolj ali manj utrujeni v dogovorjenem času prispeli na cilj, na Čatež, kjer je mogoče nadaljevati druženje ob zabavnem programu in tudi zaplesati, komur še ne zmanjka moči. Po krajšem počitku, pregledu stojnic domačih izdelkov in okrepčilu, smo zapustili Čatež in prepustili prostor ogromni množici pohodnikov, ki je še za nami prihajala na cilj. Preživeli smo prijeten dan v lepi naravi in dobri družbi.

Besedilo: Valerija Vidmar
Foto: Tone Murgelj

Album:

JESENSKI POHOD NA POGORELEC

Pohodniška skupina iz VDC Novo mesto - Enota Šmihel je tokratni jesenski pohod izvedla na Pogorelec. Pod vodstvom Jožeta Kranjca smo pot začeli v "Vasi" nekdanjih nemških prebivalcev Roga in se povzpeli na vrh Pogorelca. Od tam smo občudovali dolenjske griče, vasi in Novo mesto, ki so se sramežljivo kazali izpod dvigajoče se megle. Po malici iz nahrbtnika, smo se spustili nazaj v dolino in obiskali še razvaline nekdanjega gradu Rožek. Veseli in polni vtisov smo se vrnili nazaj v VDC. Hvala Jožetu za vodenje, in upamo, da še kdaj skupaj odkrijemo kakšen lep košček naše dežele.

Tekst in foto Ema Luzar

KOČEVSKO – NARAVOVARSTVENA EKSKURZIJA

Za jesensko ekskurzijo VGN smo izbrali pravkar odprto orlovo pot in novo pridobitev Slovenije na seznamu Unesca, pragozd Krokar. Gozdni rezervat Pragozd Krokar, ki meri 74,49 hektarov, se je z letom 2017 vpisal na seznam svetovne dediščine UNESCO, travnato pobočje pod sedlom Krempe pa je najjužnejše rastišče narcis v Sloveniji. Znamenitega orla belorepca, ki preko kril meri kar do 2,5 m, žal tokrat nismo videli, bo pa prilika za to kdaj v prihodnje, saj so ti kraji res vredni obiska. Na ekskurziji so bili prisotni planinci kar iz osmih PD. Borovška pot je, poleg planinske markacije označena še s stiliziranim cvetom narcise, Orlova pot pa samo z glavo orla belorepca.

Avtobus nas je 20.10.2018 mimo Straže, Soteske, Dvora, Jame in skozi Kočevje odpeljal v Kočevsko Reko. V omenjenih krajih so vstopali tudi udeleženci ekskurzija, do skupnega števila 64. V Kočevski Reki sta nas pričakala tudi Tina Kotnik, nosilka in idejna vodja projekta Life Kočevkso, in predsednik PD Kočevje Milan Mlakar. Razdelili smo se v dve skupini, da je ena najprej sodelovala na predstavitvi projekta LIFE Kočevsko (Tina Kotnik), s poudarkom na orlu belorepcu in pripravi na obisk Orlove poti, druga pa si je pod vodstvom Milana Mlakarja ogledala Kočevsko Reko, vključno s Cerkvijo sv. Janeza Krstnika in najdebelejšim orehom na slovenskem, starim preko 400 let. Skupini sta se nato zamenjali. Sledil je nato ogled Reškega jezera po lepi in didaktično urejeni Orlovi poti, s postanki in strokovnimi razlagami na posameznih točkah. Že popoldne, ob 12.30 smo se iz Borovca (680 m) odpravili še na Borovško naravoslovno pot, po jugovzhodnih pobočjih Cerka (1192 m) in Krokarja (1122 m), s kar zahtevnim spustom na sedlo pod Krempo (860 m), kjer smo imeli daljši počitek, s predstavitvijo še belohrbtega in triprstnega detla in življenjskega kroga gozda z vsemi njegovimi prebivalci, nakar je sledil še spust v Borovec, kjer nas je čakal avtobus. Na Borovški poti smo dosegli tudi najvišjo točko naše poti 984 m. Hojo so močno ovirala številna podrta drevesa, kjer so starejšim udeležencem in otrokom pomagali sodelujoči vodniki in tudi naša gostiteljica Tina. Naše naravovarstveno druženje so zaključili še z obiskom turistične kmetije, kjer sta predstavnici PD Viharnik, udeleženki tečaja GS 2018, prejeli značko in izkaznico GS, od nadvse predane naravovarstvenice Tine ter predsednika PD Kočevje Milana pa smo se z iskrenimi zahvalami poslovili kar med vožnjo od Kočevske Reke do Kočevja. Seveda so bili navdušeni aplavzi in zahvale namenjeni tudi vodji odbora VGN PRI MDO PD Dolenjske in Bele krajine Rozi Skobe.

Besedilo: Rudolf E. Skobe
Foto: Zdravko Damjanovič

Album: - Orel Belorepec

Prispevek Rozi Skobe

KOSTANJEV PIKNIK NA KOMANCI

V soboto, 13. 10., je pot mlade in nekoliko manj mlade planince PD Krka Novo mesto vodila v Žužemberk in njegovo okolico. Zbrana množica (nekaj čez 100 pohodnikov) je ob 9. uri krenila z avtobusne postaje, preko mostu čez reko Krko proti Stranski vasi. Po gozdni kolovozni poti smo se podali do vasi Gradenc. Tam smo si ogledali obeležje, postavljeno v čast strmoglavljenemu ameriškemu letalu v času 2. svetovne vojne. K sreči ima ta zgodba srečen konec, saj je vseh 9 vojakov s pilotom po zaslugi domačinov in partizanov preživelo strmoglavljenje. Po postanku smo se v povzpeli do lovske koče na Komanci. Tu so si otroci in njihovi starši sami spekli hrenovke in se pogreli z že pripravljenim čajem. Vodniki PD Krka Novo mesto so za konec spekli še veliko mero jesenskega kostanja. Druženje je minilo v lepem medsebojnem druženju vseh planincev iz okolice Novega mesta.

Ob koncu pa še enkrat zahvala g. Rajku, ki je zopet pripravil ogenj na Komanci in uredil vse manjše ter velike podrobnosti, da je organizacijsko pohod dobro uspel.

Besedilo in foto: Irena Platiše, mentorica planinske skupine OŠ Žužemberk in vodnica PD Krka Novo mesto

Album:

Planinsko druženje na otoku Krk

Otok Krk, po zadnjih meritvah drugi največji otok Jadrana, ki je priljubljena poletna počitniška destinacija mnogih Slovencev, smo si izbrali za letošnje dvodnevno planinsko druženje ob zaključku glavne planinske sezone. Otok Krk namreč ni poznan samo po lepih plažah, ampak na jugovzhodnem delu tudi po hribovitem svetu in zanimivih planinskih poteh.

Da je naša odločitev pravilna, smo ugotovili takoj po razpisu, saj smo nemudoma napolnili avtobus. Ne najbolj obetavna vremenska napoved za vikend, 6. in 7.10., planincev ni odvrnila od načrtovane poti. V jutranjih urah smo se s popolnoma polnim avtobusom preko Kočevja odpeljali našemu cilju naproti. Prvi dan smo se odločili, da osvojimo najvišji vrh otoka Krka, 568 metrov visoko Obzovo in Veli vrh v neposredni bližini. Po prečenju krškega mostu so nas pričakale prve dežne kaplje, vendar smo se kljub temu odpeljali v smeri Baške, kjer je bilo na veselje vseh pohodnikov popolnoma suho.

Skoraj vsi udeleženci smo se podali najvišjemu vrhu naproti. Po krajšem vzponu po lokalni poti, se je pred nami odprla prostrana kamnita puščava z ostrimi kamni, ki so jo ustvarili ostra burja, dež ter slani južni veter, ki so pogosti na tem območju. Kanček previdnosti na poti kljub relativno majhnemu vzponu tako ni bil odveč. Ko smo se vzpenjali proti vrhu, smo lahko opazili zanimive luže, ki služijo za napajanje živine. Po številnih »bobkih« po poti in okrog nje sodeč, se na teh predelih še danes pase veliko ovac, čeprav se zdi, da je na skalnati pokrajini le stežka najti kak šop užitne trave. Za ovce jo je očitno dovolj, saj tudi lepo zložene ograde iz kamenja kažejo, da je pokrajina natančno razdeljena med lastnike drobnice. Že stari Grki so Krk zaradi zlate ovčje volne imenovali Zlati otok. Z zlatom pa ni mišljena barva ovčjega kožuha, temveč denar, takrat zlato, ki ga je Krku prinašala trgovina z ovcami. Ovčereja je še danes pomemben vir dohodka domačinov na Krku. Ob opazovanju zanimive pokrajine smo kmalu prispeli do 541 metrov visokega Velega vrha. Ko smo se naužili prelepih pogledov po prostrani pokrajini, ki jih je sicer malo kazilo oblačno vreme, smo se ponosno postavili pred fotografski aparat v majicah z napisom »V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove«, ki jih je udeležencem poklonila generalna sponzorica društva, Krka d.d. Pot smo nadaljevali do najvišje točke otoka, 568 metrov visoke Obzove. Po vrnitvi na izhodišče nas je avtobus odpeljal do Njivic, kjer smo prenočevali. Proste ure v poznem popoldnevu smo preživeli vsak po svoje. Nekateri smo uživali v sprehodu po obali, nekaj pogumnih pa se je odločilo celo za plavanje.

V nedeljo je bilo vreme manj naklonjeno, zato smo se odločili, da bomo naš cilj, Planino Mjesec in vrh Diviška, osvojili kdaj drugič. Del dopoldneva smo preživeli v Njivicah, kjer smo kljub rahlemu dežju lahko uživali ob sprehodu v prijetno toplem jesenskem dnevu, se naužili vonja borovcev in pogledov na prostranosti morja. Nato smo se odpeljali v glavno mesto otoka, Krk, ki ima bogato zgodovinsko jedro z romansko katedralo, obrabnim stolpom in obzidjem, kar smo si z zanimanjem ogledali. V mestu je bilo kljub zaključku sezone še vedno moč čutiti prijeten utrip z vrsto trgovinic in lokalov, ki tudi izven sezone privabljajo številne obiskovalce in domačine. Ker je posijalo sonce, je bilo sprehajanje po mestu še posebej prijetno. Dan smo zaključili s kosilom v lokalni restavraciji, od koder smo se odpeljali proti domu.

Na poti domov je bilo med udeleženci čutiti zadovoljstvo po res prijetno preživetem vikendu. Nismo opravili vseh načrtovanih poti, smo pa zato imeli več časa za druženje in medsebojno spoznavanje, kar je tudi eden izmed ključnih ciljev društvenega življenja. V skrbi za naše fizično in mentalno zdravje bomo tudi v prihodnje osvajali vrhove in se ob tem prijetno družili.

Besedilo: Valerija Vidmar
Foto: Zdravko Damjanovič

Album:

SLEMENOVA ŠPICA

Resnično je veliko pripovedi, kako je vzpon z vršiškega prelaza na Slemenovo špico čudovit, nezahteven, skratka pravi sprehod. Vsekakor to drži, še posebno, če se vračaš po isti poti. Malo drugače, pa še vedno čudovit pohod pa je, če se z nje spustiš v Tamar.

Slednje smo člani (in nekaj zapriseženo bodočih članov); vseh skupaj kar 38, doživljali 30.9. v organizaciji PS Dvor. Čudovito jutro nas je pozdravilo na vrhu Vršiča. Med vzponom na preval Vratca se je širil čudovit razgled na cestno kačo, oba planinska domova in številne že parkirane avtomobile. Lahkotna pot med macesni nas je po manjšem vzponu pripeljala na travnato planoto, kjer so običajno jezerca. Po krajšem počitku in okrepčilu smo ''stopili'' še na vrh ene najpopularnejših ''vzpetin'' našega visokogorja, dobesedno na konico, kjer smo se komaj stisnili za gasilsko fotografijo. Čudovit razgled se nam je ponujal na vse okoliške vršace, izmed katerih še najbolj izstopa Jalovec ter na celotno dolino Tamar vse do Rateč in še kam.

Sestop v Tamar je bil pester; najprej čudovita položna potka, nato složen spust po že barvajočem macesnovem gozdu, vse do grape hudourniško nanesenih skal. Ne le velikih, večjo težavo so povzročale njihove mokre ploskve. S kar največjo previdnostjo, brez hitenja, tudi ob tovariški pomoči smo brez večjih težav prispeli do prodnatih nanosov pri slapu Črne vode. In pred nami se je že risal obris koče. Prijetni sončni žarki so odstrli hlad grape pa tudi posušili kakšen ostanek znoja, izpuhteli so še zadnji ostanki adrenalina, ''prinesenega'' iz grabe. Počitek in okrepčilo je prav vsem prijal.

Sprehod do smučarskih skakalnic, kjer smo počakali avtobus, je bila rutina, priložnost za besedne izmenjave, ''kako je bilo'' v grapi, kjer bi bil jeklenica kar zaželena.

Besedilo in fotografije: Anton Murgelj

Album:

GLUHI STREŽEJO V PLANINSKIH KOČAH

''Gluhi strežejo v planinskih kočah'' je bila akcija Planinske zveze Slovenije ob tednu gluhih 22. in 23. 9., ki je na mednarodni dan znakovnega jezika potekala v desetih planinskih kočah po Sloveniji. Med njimi tudi v našem Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih, kjer so po predhodni svečani predstavitvi akcijo praktično izvajali člani Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine (DOZIS).

Namen akcije je poznavanje in razumevanje različnosti, predstaviti slovenski znakovni jezik, ozaveščati o gluhoti in odpravljati strahove ter tabuje.

Prostovoljci društva so se usposobili za gostinsko postrežbo, celoten postopek od naročanja do plačila pa so izvedli ob pomoči prevajalke znakovnega jezika in gostinca. Za goste so na mizah pripravili brošuro z znakovno abecedo in besednimi znaki ter lesenim valjčkom za priklic natakarja, kar je gostom olajšalo komunikacijo.

Dvodnevno dogajanje v koči je bilo tudi po mnenju gostinca prijetno in prijazno, še posebno zadnji dan, ko je lepo vreme na Gospodično privabilo veliko obiskovalcev.

Besedilo in fotografije: Anton Murgelj

Album:

TRINAJSTI POHOD PO POTI DVEH SLAPOV

V soboto 22. septembra je bil organiziran že trinajsti pohod po poti dveh slapov, ki ga organizira Planinsko društvo Polž iz Višnje gore. Pohoda se že nekaj let udeležujejo tudi naši člani.

Oblačen dan in slaba vremenska napoved je na izhodišče privabilo le 37 planincev in planink. Med njimi je bilo tudi nekaj otrok.

Prijetna hoja v oblačnem vremenu ob potokih Višnjice, Kovsce, dveh slapov, številnih mostičkov, lepo urejenih stopnic in varoval na potrebnih mestih je bila zanimiva. Najvišji vrh pohoda Kucelj ( 748m ) nas je pričakal v vetru s temperaturo osem stopinj, kar je bilo kar malo, glede na dan prej, ko je bilo kar 29 stopinj. Razgledišče nam je omogočilo opazovanje prihoda deževne fronte vse naokoli, ta nas je spremljala zadnji kilometer pot.

Na kocu pohoda se je zelo prilegla topla malica, ki jo je pripravil organizator za vse pohodnike. Ob prijetnem planinskem druženju in načrtovanju novih planinskih akcij smo si obljubili, da se drugo leto vrnemo v ta čudoviti prekrasni del narave.

Besedilo in foto: Anton Progar

DAN ODPRTIH VRAT

21.9. smo na osrednji novomeški prireditvi ob Evropskem tednu mobilnosti ponovno ''odprli svoja vrata'', saj smo podrobno predstavili dejavnosti posameznih odsekov društva. Obiskovalci prireditve; predvsem so to bili otroci iz novomeških vrtcev in učenci nižjih razredov osnovnih šol, so z zanimanjem prisluhnili našim predstavitvam, kako označujemo in skrbimo za planinske poti, varujemo gorsko naravo, kako varno hodimo v hribe ter še ostalim podrobnostim našega dela. Še najbolj pozorno so prisluhnili prikazu planinske in alpinistične opreme, vneto so zbirali tudi priložnostne publikacije.
Tudi tokrat smo dodatno animirali obiskovalce, saj so starejši lahko izpolnili anketo, osnovnošolci pa predstavitveno publikacijo. Med njimi jih bomo petnajst izžrebali in nagradili s praktično nagrado, ki jo je prispeval naš glavni sponzor Krka d. d. - tovarna zdravil Novo mesto. Na našo željo je prireditveni prostor obiskala tudi njihova maskota Piko, ki je prijetno razveselila prijetno prireditveno vzdušje.

Prireditveni prostor je bil tudi cilj pohoda okoli Novega mesta, ki ga je ob tej priložnosti pripravilo in izvedlo naše društvo v sodelovanju z VDC Bršljin.

Pripravil: Anton Murgelj
Fotografije: Zdravko Damjanovič in A. Murgelj

Album:

POHOD OB TEDNU MOBILNOSTI

Na že tradicionalni pohod ob dnevu mobilnosti smo z varovanci VDC – enota Bršljin in Trebnje letos odšli na pohod »po novomeških gričih«.

Zbirno mesto je bilo v Bršljinu, nato pa smo odšli do Kettejevega drevoreda, kjer je dvostranski obcestni drevored divjih kostanjev dolg 1500 m in je eno od najbolj slikovitih novomeških sprehajališč, ki povezuje mesto z Bršljinom. Na vrhu smo naredili postanek za čudovit pogled na Novo mesto, ki je bilo zjutraj še zavito v meglice, nato pa pot nadaljevali v Kosovo dolino, do Levičnikovega mostu, kjer smo zavili desno v vas Ragovo in naprej v Ragov log. V Ragovem logu smo imeli še kaj videti, kako je neurje pustošilo po tem delu mesta. Sonce je že pridobilo na moči, zato smo pred izhodom iz gozda imeli počitek za malico. Po Ulici Marjana Kozine in Jurčičevi ulici smo se spustili na Kandijsko cesto in po šolski poti na področju REVOZ-a smo kar hitro prišli do Evangeljiske cerkve, od koder je bil spet lep pogled na Novo mesto in del že prehojene poti. Še kako je prijal počitek v senci. Sledil je še spust do Glavnega trga, kjer so mnogi videli prenovo le tega prvič, drugi pa napredek od zadnjega ogleda.

Ta dan so se odvijale aktivnosti ob dnevu brez vozil na Novem trgu, PD Krka pa je imelo tam dan odprtih vrat. Obiskali smo še ta dogodek in pohod zaključili po Zupančičevem sprehajališču.

Glede na to, da so pohodniki osebe s posebnimi potrebami, so celotno pot prehodili brez težav, le vročina je bila na koncu že za vse malo moteča.

Besedilo: F. Vovk
Fotografije: B. Mohar

Album:

POHOD PO OBRONKIH MIRNOPEŠKE DOLINE

V okviru tedna mobilnosti, pri tem smo upoštevali ostale aktivnosti, je pohodniška skupina iz VDC Novo mesto - Enota Šmihel prvi jesenski pohod, po poletnih počitnicah opravila iz Mirne peči na Mali kal in nazaj. Pohodnike je vodila Marica Praznik iz PD Krka

Vsi skupaj so se z vlakom pripeljali iz Novega mesta in pot nadaljevali ob avtocesti do vasi Mali Kal. Tam so obiskali domačijo na kateri je otroštvo preživljal Lojze Slak in se skozi gozd vrnili v Mirno peč. Obiskali so tudi zanimivo zasaditev različnih vrst dreves na Marofu in kapelico , ki jo je v spomin na tragičen dogodek postavila družina Primc. Z vlakom smo se vrnili v Novo mesto ob 13. uri.

Tekst in foto Ema

SEDEMNAJSTO SREČANJE NA TROMEJI

9. septembra je bilo na sv. Petru, najvišjem vrhu Suhe krajine in tromeji med občinami Dolenjske Toplice, Žužemberk in Kočevje, zopet srečanje županov, planincev in krajanov.

Čudovit dan je na izhodišča, kjer smo parkirali svoja vozila, privabil veliko število ljubiteljev tega tradicionalnega pohoda. Trgatev v mnogih vinogradih je nekatere, tudi člane društva, odvrnila, sicer bi bil vrh prav gotovo prepoln.

Prijetna hoja v gozdni senci, kjer smo lahko prisluhnili govorici zgodovine o nekdanji cerkvi, zavili pa smo tudi do enega od brezen, nas je spremljala ves čas.

Vrh se je kopal v soncu, brez oblačka s čudovitim razgledom daleč naokoli. Pred razglednim stolpom so ''se na ogled postavili'' vsi trije župani, v družbi predsednikov PD Kočevje in PD Krka Novo mesto ter predsednikom PS Dvor. Kratkim in klenim pozdravnim besedam so nazdravili, kot se spodobi med planinci, sosedi, kolegi in prijatelji.

Zelo okusen golaž s pijačo je vse tiste, ki so bili prič na tem srečanju, zelo prijetno presenetil. Hvalevredno za vsakoletne gostitelje, tokrat Občino Kočevje! Pa verjetno to okrepčilo ni bilo razlog za tako veliko število pohodnikov, saj je Sveti Peter postal poznan po prijetnem zavetišču in prijaznih gostiteljih, zato je priljubljena in zelo dobro obiskana točka. In mnogi so si tudi tokrat obljubili, da na Petra še pojdejo.

Besedilo in fotografije: Anton Murgelj

Album -

ČISTILNA AKCIJA NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA LEDENIKA IN OKOLICE KREDARICE

V okviru akcije Očistimo naše gore in 240 obletnici prvega vzpona na Triglav, je 29. avgusta 2018 na območju Triglavskega ledenika in okolice Kredarice potekala čistilna akcija. V njej je sodelovalo 30 prostovoljcev. Ker je bilo čiščenje na zahtevnem terenu (brezpotje) in na 2500 m nad. m. višine zahtevno, so jo vodili alpinisti in gorski reševalci. S strokovno pomočjo pa so bili vključeni tudi delavci Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Triglavskega narodnega parka in ARSO. Za prevoz smeti v dolino je poskrbela Slovenska vojska s helikopterjem, zbrane odpadke, ki jih je bilo kar 380 kg pa je v dolini prevzela Komunala Bohinj. Akcijo sta podprla Zavarovalnica Triglav in Mercator. Sodelovali so tudi radijski in TV novinarji ter fotografi.

Skrb za gorsko naravo je na Planinski zvezi Slovenije pomembna. Že leta izvajamo akcijo Smeti odnesi s seboj v dolino. Ugotovili smo, da se ozaveščenost planincev povečuje, saj smo pobirali bolj smeti starejšega datuma (stare konzerve, steklo, plastiko, ostanke razbitin letala, ..).

Letos smo se akciji, v kateri je bilo skupno 7 predstavnikov PZS, priključili kar 3 planinci - naravovarstveniki iz PD Krka Novo mesto. S ponosom lahko rečemo, da smo pomagali očistiti vsaj del našega lepega Triglavskega pogorja. To je bil obenem tudi prispevek k letošnji akciji Očistimo svet.

Zapisala:
Rozi Skobe

(foto Mediaspeed) Spletna stran PZS

22. SPOMINSKI POHOD NA GORJANCE

Spomin na naše preminule člane, alpiniste in planince, ki so svoja življenja pustili tam, kjer so najraje bili, ostaja živ, vsako leto znova pa ga po tradiciji obudimo s spominskim pohodom in srečanjem na Gorjancih. Letošnje srečanje je v duhu slabše napovedi na Gorjance privabila nekaj manjše število pohodnikov. Kljub temu se je skupina pohodnikov proti Gospodični odpravila iz Novega mesta, ostali pa iz Gabrja, nekateri so osvoji tudi Trdinov vrh, večina pa je zaradi nevihte vzpon na vrh opustila.

Druženje so nam polepšali mladi glasbeniki, ki so zaigrali in zapeli skladbe s planinsko tematiko. Udeleženci smo bili veseli tudi vzpodbudnih besed podžupana Mestne občine Novo mesto in sporočilo predstavnice Krke - tovarne zdravil d.d., naše generalne sponzorice, ki ves čas podpirajo delo in aktivnosti društva. Predsednik MDO Dolenjske in Bele krajine je posredoval pozdrave PZS in podobno kot predsednik PD Krka Novo mesto poudaril nujnost aktiviranja planinskega duha med mladimi, kjer je zaznati znaten upad.

Podelili smo  spominska priznanja tistim, ki so se nedavno prvič povzpeli na Triglav.

Proti koncu programa nas je zajela nevihta, zato smo se takoj po koncu zatekli v Planinski dom, kjer smo kot prava planinska družina kramljali o planinskih in drugih temah ter kovali načrte za preostanke planinske sezone. Med nami sta bila tudi predsednika PD Polom Kostanjevica in PD Semič, zato je bilo tem za pogovor še več. Ker se je v tem času že skoraj pokazalo sonce, smo se odpravili v dolino, malo bolj previdno zaradi bolj spolzke poti, zaradi katere so se nekateri raje odpeljali. Prijetno druženje smo tako zaključili in  naredili nekaj zase in se spomnili tistih, ki bi bili z veseljem med nami.

Pripravila: Valerija Vidmar
Foto: Nataša Damjanovič

Album

VDC IN PD KRKA - CELODNEVNI IZLET NA JEZERSKO

Skupaj, z roko v roki, s planinci Planinskega društva Krka Novo mesto, že vrsto let za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju (v nadaljevanju uporabniki), ki so vključeni v Varstveno delovni center Novo mesto, izvajamo krajše in daljše pohode po naši prelepi dolenjski pokrajini, včasih pa nas pot zanese tudi kam dlje.

Pohode imamo na urniku enkrat mesečno, prilagajamo se vremenu in ostalim dejavnostim, ki jih je v izobilju tako v planinskem društvu kot tudi v Varstveno delovnem centru ( v nadaljevanju VDC). A vedno se najde čas za skupno turo in tedaj se imamo zelo lepo, raziskujemo bližnje kraje, nižje vrhove, sprehodimo se po lepo urejenih vaseh in uživamo v čudoviti naravi in v prijetni družbi.

Enkrat letno se člani PD Krka še posebej potrudijo in za nas organizirajo celodnevno turo, izlet, ki ga prilagodijo sposobnostim naših uporabnikov in seveda tudi njihovim željam.

V letošnjem letu so za nas izbrali pravljično deželo med visokimi gorami- Jezersko. Izlet smo načrtovali že 4. julija, a smo ga zaradi slabe vremenske napovedi preložili na 23. avgust. Tudi ta dan smo z zaskrbljenostjo spremljali vremensko prognozo, a sreča je bila na naši strani, dopoldan je bil lep, ob odhodu domov pa je le moral voznik avtobusa vključiti brisalce in obrisati nekaj kapelj dežja, a to nas tedaj ni čisto nič motilo.

Pot smo začeli v Novem mestu, v Šmihelu, nadaljevali preko Trebnjega, kjer so se nam pridružili še ostali pohodniki. Na avtobusu se nas je tako zbralo natanko 40 pohodnikov. Že med vožnjo nam je vodnica ga. Rozi Skobe povedala veliko zanimivosti o Jezerskem.

Ob prihodu smo se seveda najprej malo okrepčali, nato pa nas je vodnik g. Rudolf Skobe povabil, da začnemo današnjo krožno pot od Planšarskega jezera, preko urejenih domačij po čudoviti poti, ob kateri bi se mirno lahko za nekaj ur usedli na klopco in ob prebiranju knjig, ki jih tako izvirno ponujajo v branje ob poti, pozabili na čas in vsakdanje tegobe doli v dolini. Skupina pohodnikov, ki bi to pot težko zmogla, pa je pod vodstvom ga. Fanike Vovk del poti sledila nam, nato pa so zavili desno in se sprehodili okoli Planšarskega jezera. Izkušeni planinci so nam približali tako naravne kot kulturne lepote kraja, z nami podelili svoje zgodbe in izkušnje in poimenovali vrhove, ki smo jih z zanimanjem ogledovali (Grintavec, Skuta, Kočna itd.).

Prijetno utrujeni smo se pri avtobusu uredili in se odpeljali do zelo lepo urejene Šenkove domačije, kjer nas je čakal še en prijeten del današnjega dne - kosilo.

Danes, dan po izletu, prihajajo k meni uporabniki, širokega nasmeha in žarečih oči, povedo, da so se imeli lepo, sprašujejo kdaj gredo spet in to je za nas, ki delamo z ljudmi s posebnimi potrebami, dovolj velika potrditev, da smo na pravi poti in se vedno znova izplača. Hvala ga. Marici Praznik in ga. Faniki Vovk, ki neutrudno bdita nad nami in za nas vsak mesec pripravita krasne poti, hvala predsedniku društva g. Antonu Progarju za vso podporo in pomoč, zavedamo se, da je v ozadju veliko dela, telefonskih pogovorov in usklajevanja, da se lahko realizirajo taki projekti, hvala vodnikoma ga. Rozi in Rudolfu Skobe za vsakoletno prijetno druženje in vodenje, hvala tudi in našim prostovoljcem, ki nam vedno znova priskočijo na pomoč.

Za VDC Novo mesto: Melita Jarc

Album

VZPON NA TRIGLAV

Kot že vrsto let doslej smo tudi letos v avgustu pripravili planinsko turo za osvojitev našega očaka, Triglava. Tokrat smo se odločili, da k vzponu povabimo tudi mlade planince, zato smo organizacijo prepustili našemu mladinskemu odseku. Naš vodnik, po rodu Gorenjec, velik ljubitelj in poznavalec Julijskih Alp, je pripravil zanimivo tri dnevno turo, v kateri smo uživali prav vsi, od naj mljajše udeleženke, prvošolke do več kot desetkrat starejših udeležencev.

V zgodnjih jutranjih urah, v nedeljo 19.8.2018, v Novem mestu smo se opremljeni z bolj ali manj težkimi nahrbtniki zbrali v Novem mestu in sicer 21 pohodnikov in 5 vodnikov. Po preverjanju nujne opreme, čelade in samo varovalnega kompleta, smo se odpeljali na naše izhodišče, t.j. Lengarjev rovt v dolini Kot (1000 m/nv). Okrog šeste ure smo se začeli vzpenjati proti našemu prvemu vmesnemu cilju, Staničevemu domu pod Triglavom (2332 m/nv). Po nekaj minutah hoje se je pot začela kar strmo vzpenjati, na nekaj mestih so nam bili pri vzponu v pomoč prvi klini, kar je bilo zalsti prvo pristopnikom že prva preizkušnja. Z nekaj postanki in malo vzpodbude mladim pohodnikom, ki jim je naš vodnik vseskozi razlagal vrhove v okolici, planinsko cvetje, markacije…, smo brez težav prispeli do naše prve postojanke, kjer smo že lahko občudovali Triglav. Po daljšem postanku smo se preko Rži odpravil proti Kredarici. Ravno ko smo se vzpenjali po varovalih, nas je poškropilo par dežnih kapelj, ki so se takoj umaknile soncu, tako da smo na Kredarico prispeli le mokri od potu. Želeli smo si še isti dan osvojiti Triglav, vendar nam je manjša ploha to preprečila. V poznih popoldanskih urah smo zato uživali pravo planinsko vzdušje v domu in se bolje spoznali med sabo, ker prej, ko smo hodili drug za drugim, to ni bilo mogoče. Pripravili smo opremo za vzpon naslednji dan. Odločili smo se, da se povzpnemo na vrh ob prvem jutranjem svitu. Brez težav smo vsi vstali ob peti uri in se pripravili za osvojitev vrha. Čakalo nas je prijetno sveže jutro brez oblačka, zato je bil pogled prosti vrhu čudovit. Izkušena vodnika sta najmlajšo udeleženko in udeleženca vzela v navezo, vsi ostali pa smo z njihovimi nasveti sami z ustrezno mero previdnosti stopali proti vrhu. Čestitke in zadovoljstvo ob prihodu do Aljaževega stolpa je vedno popolno, če tudi tam nismo prvič. Ko smo se naužili čudovitih razgledov, kjer le malenkost manjkalo, da bi pogled segel do Jadrana, je sledil »krst« prvopristopnikov, ki jih je bilo med nami kar šest, od tega kar pet osnovnošolcev. Sledil je spust nazaj na Kredarico, kjer so ostali naši nahrbtnik, brez katerih je bil vzpon precej lažji. Po planinskem zajtrku smo se podali proti Domu Planika pod Triglavom (2401 m/nv), od tu smo pot nadaljevali proti Koči na Doliču (2151 m/nv), kjer smo še enkrat prespali. Nekaj najbolj izurjenih pohodnikov je Dolič osvojilo preko Šmarjetne glave, ostali pa smo več časa namenili občudovanju lepot naših gora in čudovitim razgledom. Zadnji dan nas je čakaj še spust v dolino preko Luknje. Po spustu na višino okrog 1400 m/nv po t.i. mulateri, ki so jo vklesali v skale vojaki v prvi svetovni voljni, da so se lahko prebijali do svojih karavelj, smo se morali ponovno povzpeti do prevala Luknje, kjer je sledil strm spust v dolino Vrat.

Navdušeni nad našim potepanjem po gorah smo se zbrali pri vponki v dolini Vrat, do koder smo po tridnevnem druženju postali že pravi prijatelji. Vodniki so nam obljubili, da bodo tako ubrane pohodnike z veseljem peljali še na kakšno turo, mi pa smo se jim zahvalili za brezhibno vodenje na čudoviti turi.

Besedilo: Valerija Vidmar

Fotografije: Tone Aandrejčič, Diana Serini, Marjan Turk
Album

________________________________________________________________
PRISPEVKI MLADIH UDELEŽENCEV

Planinski tabor Triglav 2018

S pohodom smo začeli v nedeljo, ob 6.30 iz doline Kot. Pot je bila lepo urejena in na njej smo videli veliko lepih cvetlic. Ko smo prišli do Staničeve koče, smo pomalicali in se počasi odpravili proti Kredarici. Steza je bila srednje zahtevna in z lahkoto smo jo premagali. Na Kredarici smo si privoščili topel obrok in si odpočili po dolgi hoji. Naslednji dan smo se ob 6.00 odpravili proti vrhu. Pot je bila malce zahtevna. Ko smo prišli na vrh, smo bili zelo veseli in nagrajeni z lepim razgledom. Spust na Kredarico je bil malo težji kot vzpon. Pozajtrkovali smo in se odpravili proti Doliču. Pri planinski koči Planika smo opazovali ovce in se okrepčali. Nekateri od naših starejših pohodnikov so splezali na Šmarjetno glavo, ostali pa na Dolič. Tam smo prespali in se zjutraj odpravili v dolino. Na sedlu Luknja smo se ustavili, nato pa odšli do Aljaževega doma v Vratih. Tam smo tabor tudi zaključili. Na poti smo videli veliko živali in prelepih rastlin.

Matija Turk MO PD Krka

SVEČANOST PRI RUSKI KAPELICI POD VRŠIČEM

Tudi letos smo se v soboto dne 28.7.2018 na dan stočetrte obletnice začetka prve svetovne vojne planinci PD Krka Novo mesto, kot že nekaj let, pridružili udeležencem spominske svečanosti pri ruski kapelici pod Vršičem. Za skoraj poln avtobus se nas je nabralo, zato smo si del programa priložnostno prikrojili.

Po že tradicionalnih svečanih nagovorih in priložnostnem kulturnem programu so nekateri naši člani ob odhodu s prizorišča pozdravili vidnejše politične predstavnike.

Po prijateljskem srečanju v Kranjski Gori smo obiskali še Nordijski center Planica, ki so si ga nekateri podrobno ogledali, ostali pa »pretegnili« noge do koče v Tamarju. V Zelju, kot domačini imenujejo ta del ozke doline, je bilo prijetno hladno, saj so okoliške vršace še belile zaplate snega.

Še pred nočjo smo se z lepimi spomini vrnili domov.

Pripravil: Tone Murgelj
Foto: Tone Murgelj, Fani Vovk

Album

MLADINSKI PLANINSKI TABOR GORJANCI 2018

V PD Krka Novo mesto smo takoj po zaključku šolskega leta otroke povabili na mladinski planinski tabor na Gorjancih. V soboto zjutraj, 23.6.2018, se je zbralo 23 otrok med 7 in 10 letom starosti skupaj z 9 vodnikov in mentorjev. Iz Novega mesta nas je avtobus odpeljal do Vahte, od koder smo se peš odpravili do Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih, kjer je bilo izhodišče in osrednji prostor našega tabora. Mlade planince smo namestili v domu in jih poučili o kulturi bivanja v planinskih domovih, saj so skoraj vsi prvič nočili na planini. Za tem je prijalo hribovsko kosilo in nekaj počitka. V nadaljevanju našega tabora smo udeležencem predstavili vremenske pojave in potrebo po njihovem upoštevanju pri obisku planin, nato pa smo se odpravili na sprehod do Miklavža, kjer so se otroci zabavali ob nogometu in rokometu. Ob vrnitvi v kočo so nekateri svoje vtise prelili v risbe, ostali pa so uživali ob igrah v domu ali pred njim. Po večerji so mladi planinci z zanimanjem prisluhnili predstavitvi alpinistične odprave v Ande, ki jo je pripravil naš vsestranski planinec in alpinist. Polni vtisov po prvem dnevu so vsi, tudi najmlajši, vajeni stiska staršev pred spanjem, brez težav zaspali.

Kljub kar napornemu dnevu so se nekateri otroci zbudili že v zgodnjih jutranjih urah, zato smo že pred zajtrkom igrali družabne igre. Pri pospravljanju ležišč ni bilo težav, saj smo otroke animirali z ocenjevanjem le-teh. Po zajtrku smo se odpravili na najvišjo točko našega tabora, Trdinov vrh. Spotoma smo otrokom predstavili značilnosti Trdinove učne poti. Na vrhu smo opravili orientacijski ogled v vse smeri naše domovine in proti Hrvaški. Po skupinskem fotografiranju, ki je za marsikaterega otroka zelo pomembno, da se pokaže prijateljem in staršem, smo se skozi pragozd napotili do Miklavža, kjer so najbolj zagreti igrali nogomet, ostali pa so si malo odpočili. Po vrnitvi na Gospodično in kosilu je bil čas rezerviran za spoznavanje gorstev, kamnin in gorskega izrazoslovja. Popoldan nas je čakal orientacijski pohod, ki je zadovoljil tudi tiste bolj tekmovalne, saj so bili otroci razdeljeni v ekipe, ki si med sabo tekmovale v orientaciji in poznavanju planinskih vsebin. Po večerji smo spoznavali rastlinske ter živalske vrste in ostale značilnosti Gorjancev ob predstavitvi načelnika odseka za varstvo gorske narave pri našem društvu. Dan smo ponovno zaključili z družabnimi igrami, s katerimi smo otroke pripravili na počitek.

Deževno jutro naslednjega dne nas je zadržalo v domu, kjer smo si čas krajšali z risanjem, pozneje z izobraževanjem o prvi pomoči, po kosilu pa se je toliko zjasnilo, da smo lahko odšli na pohod do Ravne gore. Ponoven dež nam je preprečil planirani taborni ogenj, zato si nismo mogli privoščiti večerje v naravi, pojedli smo jo kar v domu.

Po zadnji noči so otroci polni vtisov, novih znaj in izkušenj, predvsem pa prijateljstev, pospravili svoje stvari in se odpravili proti domu. Vsi, brez izjeme, so zatrdili, da je bil to nepozaben del počitnic. Obljubili smo si, da se naslednje leto ponovno zberemo, mogoče na drugi lokaciji, lahko spet na Dolenjskem, saj je še veliko nepoznanih in zanimivih točk. Verjamemo, da bodo naši »taborniki« vtise prenesli svojim staršem, sorojencem in prijateljem tako, da bomo tudi naslednje leto preživeli skupaj nekaj planinskih počitniških dni.

Pripravila: Valerija Vidmar
Foto: Tone Andrejčič, Marko Kunčič

Album

PLANINSKI TABOR NA BRAČU

Tudi letos smo planinci tradicionalno ''nabirali'' moči za bodoče napore na soncu in slani vodi Jadrana.

Dvainštirideset planincev, od tega šest članov prijateljskega PD Polž iz Višnje gore, ki se nam že tradicionalno pridružijo, smo v aranžmaju potovalne agencije Relax med 4. in 11. 6. 2018 uživali v hotelu Adria, v kompleksu Supetrus, v Supetru na Braču.

Nočna vožnja, začeta že v Ljubljani, preko Novega mesta do pristanišča v Splitu, z dvema postankoma, je bila že ''običajen vložek'' stvarnosti in jo je bilo potrebno vzeti v zakup. Tudi mejna kontrola je bila le običajna formalnost. Spremljevalka gdč. Daisy (ki smo jo nekateri poslovenili v ''Marjetico''; se opravičujem-op. p.) s sodelavko, nas je prijazno postregla tudi z osvežilnima pijačama, kar je bilo prav prijetno presenečenje. In takoj ko smo stopili s trajekta na otok, je svojo ''dolžnost predala'' vodji tabora, g. Franciju, ki je nemudoma vzel ''oblast v svoje roke'' s skrbjo za našo varnost tudi kot prometnik.

Majhna zgradba hotela tik ob prodnati plaži, tudi najbližje restavraciji, kjer smo se lahko bogato okrepčali s pijačo po sistemu ''all inclusive'', nas je dodatno navdajala z občutkom domačnosti ves čas letovanja. Tudi zelo pozornega opazovalca so vedno znova navdušila izredno parkovno urejena okolica ne le našega hotela, temveč celotnega kompleksa, vključno z mestnim jedrom predvsem pa očiščena plaža. Tudi cigaretni ogorek bi zaman iskali celo na cestni povezavi do starega mestnega jedra, kaj šele ob hotelu in na plaži!

''Zelena nit'' našega letovanja je bila za veliko večino ''jutranje razgibavanje''. Tudi tokrat je ga. Nina strokovno vodila polurno telovadbo. Mnogi so se pred tem osvežili v prijetno topli morski vodi, nekateri so ''jogirali'' po lepo urejeni obmorski poti, nekateri se le sprehodili… Voditeljica je bila prijetno presenečena, ko se nas je zbralo kar 30, moški pa po številu udeležencev po njeni oceni postavili rekord, ki ga je vsakemu posebej obeležila s podarjenim magnetom morskega konjička. Ga. Nina, lepa hvala za trud in kot smo slišali ob obdarovanju, konjiček nas moralno obvezuje tudi v prihodnje!

Za ogrevanje smo se sprehodili v kompleksu hotelov v neposredni bližini našega začasnega domovanja. Izredna okolica, čudovito urejeni in vzdrževani parki. Več kilometrov morske obale je namenjeno kopalcem z raznorazno ponudbo, tudi z najbolj adrenalinskimi užitki. Ob robu našega zalivčka je mestno pokopališče, turistom nič moteče in je kot dodatni svetilnik trajektom, ko vplujejo v pristanišče Supetar. Mesto zadnjega počitka svetovno znanega kiparja, domačina Ivana Rendića, ki ga je kot takšnega ocenil kipar Ivan Avgustičić, je impresivno.

Otok Brač obiskovalcem ponuja vrsto raznoraznih doživljajev. Seveda smo morali osvojiti Vidovo goro, ki je s svojimi 788 m najvišji vrh na Jadranskih otokih. Od vseh organiziranih tur, potepanj, vključno z vsako jutranjim razgibavanjem, se nas je povzpelo daleč največ. Nezahtevno in dosti položno pot smo zmogli skoraj prav vsi udeleženci tabora. Čudovit razgled v dolino, najprej na mesto Bol in še posebej na svetovno znan Zlatni rat, v daljavi pa vrsto otokov, je vsem poplačal še tiste morebitne male napore. Zelo prijetne občutke nam ni pokvaril niti pogled na napol razdejano kočo pod vrhom, za katero ne veš, ali je planinska ali za potrebe oskrbe ostalih koristnikov vrha, do katerega neposredne bližine se lahko pripelješ ''na bencin''.

Samostan Blaca v istoimeni ''pustinji'', tudi očem skrit v kanjonu zahodne obale otoka, je v upravljanju otoškega Centra za kulturo, ki pričakuje od obiskovalca 40 kun vstopnine. Ravno zato je v razstavni del vstopilo le nekaj pohodnikov, ki pa so si ogledali razstavljeno ''mimogrede''. Na vse pa bo verjetno v spominu od eksponatov ostalo predvsem še originalno zaprt ''zelo star zaboj s staro astronomsko opremo''. Kanjon je pretežno poraščen, v večjem delu je čutiti povečano vlažnost zaradi talne vode, za razliko od vstopa vanj. Mini avtobus je zadostil potrebo tega dopoldanskega prevoza, enako kot popoldne istega dne, ko smo obiskali lokalni ''živalski vrt'' in naselje Škrip.

Naravni park Sutivan, ki je zasebna živalska zbirka pavov, divjih pujsov, vietnamskega pujsa, dveh nojev, papige in nekaj domačih živali, je bila sicer vsebinska popestritev našega počitnikovanja, tudi zaradi slabih higienskih in bivalnih pogojev, za živali pa ni bila ravno prestižnega značaja.

Škrip, najstarejše in najbolj avtentično naselja na Braču, nam je tudi praktično dokazalo ta specifični status. Že sam izgled naselja nas ''prestavi'' v zgodovino, saj so ob cerkvi, ostankih dvora Cerineo iz XVI. stoletja in stavbi muzeja le še skromne in nizke kamnite zgradbe. Večina se je neposredno srečala z domačini; starejšimi, preprostimi in gostoljubnimi. Mogoče za nekatere kar preveč, saj so prav gotovo pričakovali večji odziv za svojo odprto dlan. Obiskali smo muzej otoka, v katerem smo se lahko seznanili z različnimi razstavljenimi eksponati, ki potrjujejo bogato zgodovino. Prijeten kotiček, vreden obiska...

Manjša skupina je obiskala tudi Kolač, naravni spomenik, ki je po obliki in dimenziji kamnite stene iz vodotopnega apnenca fenomen na Hrvaškem. Po obliki spominja na starinsko pecivo v Dalmaciji, po njem se tudi imenuje.

Žal zaradi premajhnega interesa udeležencev tabora ni uspelo realizirati obiska Zlatnega rata, svetovno znanega peščenega ''jezika'' v Bolu, čeprav je bil predviden že na osnovnem sestanku pred odhodom. Nekateri so si sicer želeli obiska kraja Pučišća, kjer je zelo znana klesarska šola. In kot nam je znano, je Brač svetovno znan po pridobivanju marmorja, čeravno bi bil ogled kamnoloma impresiven, vendar je praktično za turiste nemogoč.

Proti domu smo potovali z drugim prevoznikom, po isti poti z dvema postankoma. In tudi za tokrat je ga. Karlina pripravila in predstavila svoje verze naših doživljajev. Mogoče tudi malo ''popestrenih''…

Še za konec; bilo je lepo, skoraj enkratno. Zahvalili bi se lahko za lepo vreme, ugodno potovanje, potovalni agenciji… Ni pa se moč izogniti zahvali; poleg g. Francija in g. Toneta, prizadevnima članoma društva, še našim prijaznim in prizadevnim gostiteljem na Braču: vodji restavracije g. Marinu, njegovim Ani, Mateu in Mati ter vsem, ki so nam pripravljali tako izvrstno kulinariko. Pa še komu bi se lahko zahvalili…

Tekst in foto: Tone M.
Album

DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ NA ROGLI

V soboto, 16.6.2018, smo se člani PD Krka Novo mesto pridružili dogodku DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ na Rogli, kjer je bilo organizirano dogajanja za mlade in odrasle planince. Naše planinsko društvo se je pridružilo organiziranemu pohodu na Lovrenška jezera, le manjši del skupine od 61 planincev, je ostal na sami Rogli, kjer so se pridružili aktivnostim, ki jih je organizirala PZS. Po končanem pohodu je sledil zbor praporščakov PD in krajša slovesnost ter planinska zabava z narodno-zabavnim ansamblom.
Prehitro je minil čas do povratka domov. Polni doživetij in sproščenega planinskega duha smo se vrnili proti večeru v Novo mesto.

Album

POHODNIKI  VDC-ja ŠMIHEL  NA KRAŠNJEM VRHU

Krašnji vrh so si pohodniki iz VDC-ja že dalj časa želeli osvojiti. Potrebno je bilo uskladiti ostale aktivnosti, ki potekajo v VDC-ju, pa tudi prevoz. Končno pa je to uspelo.
Lep junijski dan so se odpeljali v Belo krajino. Izhodišče pohoda je bilo parkirišče pod vasjo Radovica. Pot  je vodila najprej po gozdu, kmalu so prišli do travnika.  Na dveh travnikih seno še ni bilo pokošeno, zato je bilo zelo veliko rose. Ko so dosegli  asfaltno cesto, so po tej tudi nadaljevali do vasi Krašnji vrh, nato pa po makadamu do  studenca Orehovec. Ob studencu je manjši bajer, v njem pa sta bila tik pred razcvetom dva lokvanja. Po počitku in »okrepčilu« s studenčnico je sledilo nadaljevanje poti do zavetišča na Krašnjem vrhu.  Na razgledni stolp se niso povzpeli vsi, ker je za nekatere prenevarno.  Na vrhu je bil  čas tudi za malico, nato pa po krožni poti nazaj na izhodišče..
Vsi razen Fanike so bili prvič na Krašnjem vrhu. Na pohodu je bilo tokrat nekaj manj pohodnikov kot običajno zaradi ostalih aktivnosti,  vendar zadovoljstvo pohodnikov ni bilo zato nič manjše.

Tekst: Marica Praznik
Foto: Fanika Vovk
Album

VAROVANCI VDC PO BOBROVI POTI

Muhasti junij smo izkoristili za prijeten pohod Po bobrovi poti. Zanimiva sprehajalna pot, ki so jo uredili marljivi vaščani Podhoste in jo poimenovali Bobrova steza, je speljana preko travnikov ob potokih Crkavnik, sotočja Radešice z reko Krko in seveda ob reki Krki. Po poti nas je vodil g. Pečaver, ki to pot najbolje pozna, saj je bil glavni pobudnik in ustvarjalec poti. Vodil nas je po lepi poti ob Krki, mimo kopališča, ogledali smo si bobrišča, bobri pa so se nam žal izmuznili v svoja skrivališča. Pečaverjevi so nas po pohodu pogostili še z domačimi češnjami in nam pokazali mizarsko delavnico. Pohod smo zaključili v bližnji gostilni, ker sta nas Lukova teta in Tinin oče počastila s palačinkami in kavo. V dobri družbi Marice Praznik, naših zvestih upokojencev Ferda in Cvetke in svojcev naših uporabnikov smo se imeli čudovit dan 13.6.2018.

Zapisala: Melita Jarc
Foto: Boštjan Mohar
Album

SODELOVANJE Z DRUŠTVOM DIABETIKOV NOVO MESTO

V soboto 26.5.2018 je bilo Društvo diabetikov Novo mesto organizator   športno rekreaktivnega  srečanja Društev diabetikov  iz vse Slovenije.   Poleg drugih športnih aktivnosti je  bil organiziran tudi dve urni pohod.  Za ta pohod  je bilo prijavljenih 55 udeležencev. Ko pa je voditelj prireditve napovedal odhod za pohod, se je kar usul plaz pohodnikov in našteli smo 125 udeležencev. Ker naše društvo že od leta 2001 nudi DD Novo mesto strokovno pomoč pri vodenju pohodov, nam je bilo vodenje  zaupano tudi  ob tej priložnosti.
Pohod smo pričeli na jasi in odšli proti parkirišču (kjer sem jim predstavila celotno smer pohoda), nadaljevali ob Balnea  centru do hotela  Kristal in naprej skozi Topliško vas  nato pa v smeri Podturna. Malo pred pokopališčem smo zavili desno v gozd. Na začetku sicer zelo razrvana pot zaradi vožnje s traktorji, ki so vozili les, nato pa  po zelo lepo urejeni sprehajalni poti nadaljevali proti Dolenjemu Polju na most nad Krko. Udeleženci so bili zelo navdušeni nad reko Krko, ki se prav v tem predelu sanjavo  poigrava. Pohodniki so se prepričali, kje je je Lojze Slak dobil navdih za pesem  »Krka sanjava se poigrava …). Le dobrih 200 metrov smo šli po isti, nato pa spet zavili v gozd in se ob  lokostrelskem strelišču vrnili na izhodišče.
 
Med potjo smo imeli krajše počitke: predstavila sem jim tudi glavne zanimivosti kraja in okolice.  Udeleženci so bili zelo zadovoljni, pohvalili izbrano  traso pohoda in vodenje (bila jim je všeč, ker smo izredno malo hodili po asfaltu). Glede na to, da so bili to sladkorni bolniki sem bila tudi jaz na zaključku vesela, da med potjo ni bilo težav.
Je pa res, da je bila ves  dan na prizorišču prisotna ekipa prve pomoči iz Zdravstvenega doma Trebnje in na srečo organizatorjev in udeležencev ni imela dela.

Fanika Vovk
Album

4. SREČANJE MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE NA MIRNI GORI

V soboto, 26.5.2018, smo se dolenjski planinci zbrali na 4. srečanje MDO Dolenjske in Bele krajine na Mirni gori, ki so ga tokrat pripravili v PD Črnomelj.
V PD Krka Novo meto smo se na druženje odpravili pohodniško. Ob vznožju Mirne gore, v vasi Vrčice, smo se pridružili pohodnikom iz ostalih društev, ki so sestavljajo MDO Dolenjske in Bele krajine. Vodnik PD Črnomelj nas je po zložni planinski poti, ki vodi čez opuščene kočevarske vasi, popeljal proti Mirni gori. Nevihtno vreme pretekle dni je v zraku pustilo precejšnje količine vlage, ki je ustvarila meglo, zato smo bili na prikrajšani za čudovite razglede, ki jih ponuja vrh Mirne gore. Seveda to ni moglo pokvariti prijetnega vzdušja med zbranimi planinci, tudi zato, ker so organizatorji pripravili bogat kulturni in zabavni program s tradicionalno belokranjsko folkloro, petjem in glasbo. Srečali smo se s kolegi iz drugih društev, izmenjali planika doživetja, predvsem pa prijetno pokramljali ob okusni hrani, ki so jo organizatorji pripravili za udeležence.
V dolino smo se odpravili po učni poti, kjer je mogoče spoznati več zanimivih poznanih in manj poznanih dreves in ostalih rastlin, preko vasi Planina in naprej po makadamski cesti proti Vrčicam. V zadnjem delu poti je sonce posušilo vlago in nas prijetno ogrelo. Zadovoljni, da smo naredili nekaj za telo in dušo, smo se v Vrčicah razšli.

Valerija Vidmar
Fotografije. Z.D. Somy
Album

SREČANJE VODNIKOV V PLANINSKEM DOMU PRI GOSPODIČNI

V petek, 18.5.2018, smo se dobili vodniki MDO PD Dolenjske in Bele krajine v Planinskem dom pri Gospodični. Po uvodnih besedah predsednika MDO Rudolfa E. Skobeta ter predsednika PD Krka Novo mesto Anton Progarja, smo prešli na program dela. Matej Kocbek, nov vodja Odbora vodniških odsekov pri MDO, je predstavil plan dela. Želja Odbora je, da bi usposobili vsaj dva IPV na območju delovanja MDO ter da se bomo v bodoče letno dobivali na srečanju na katerem bomo usklajevali predloge vodnikov za VK pri PZS. Namen tovrstnih srečanj bo tudi usklajevanje MDO akcij. Poudarek na srečanjih pa bo tudi na samem druženju in izmenjevanju izkušenj vodnikov. Za jesensko srečanje bo vsako leto poskrbelo drugo PD v MDO in bo praviloma potekalo 4 tedne pred Zborom predstavnikov VO. Letno bomo organiziralo planinske ture, ki bodo namenjene vodnikom, in bodo imele tudi izobraževalno noto. Tako bomo izmenjujoče organizirali ture v zimskih in letnih pogojih.
Po predstavitvi programa dela za mandatno obdobje 2018-2022, je sledila večerja v organizaciji MDO in PD Krka Novo mesto. Po večerji pa še predstavitev novosti za VPZS, ki smo jih sprejeli na preteklem Zboru predstavnikov VO. Predstavitev novosti je pripravil Iztok Bokavšek, član VK pri PZS. Že tekom predstavitve se je razvila debata o novostih, ki se dotikajo vodnikov. Po predstavitvi smo zaključili uradni dela srečanja ter nadaljevali v bolj sproščenem duhu.
Srečanje se je udeležilo večina načelnikov VO ter drugih vodnikov iz MDO PD Dolenjske in Bele krajine. Verjamem, da se bo v bodoče tovrstnih srečanje udeleževalo še več vodnikov.

Zapisal: Matej Kocbek, vodja Odbora VO
Foto: Rudolf Ervin Skobe

POHOD  JAVOROVICA- PRAG

V maju so bili pohodniki  iz VDC-ja, enota Šmihel ,na pohodu  iz Javorovice do lovskega bivaka na Pragu. N - aš pohod smo začeli pri spomeniku na Javorovici. Pot nas je najprej popeljala po košenicah, nato pa je zavila v gozd, do gozdnega rezervata potoka Kobile ter dalje  po strmini  do bivaka lovske družine Šentjernej.
Dolina  potoka Kobile je bogat vodni  in gozdni rezervat. Ob potoku je nekdaj delovala pleterska žaga. Videli smo veliko gozdnega in travniškega cvetja. S košenic je bil lep razgled  vse do Julijcev.
Na pohodu nas je tokrat vodil lovec Slavko, seveda pa tudi spremljevalci iz VDC-ja in planinskega društva Krka.

Tekst: Marica Praznik
Fotografije: Andrej Novak

BLEGOŠ (1562 m)

V soboto, 19. maja, 2018 smo se člani Planinskega društva Krka, mladinski odsek tega društva in gostje iz Poljske, ki so preko Erasmus + projekta na izmenjavi na praksi na Kmetijski šoli Grm, odpravili na 1562 m visok Blegoš. Za goste iz poljskega mesta Torun je bilo to prav posebno doživetje, saj prihajajo iz predela,  kjer hribov ni, pa tudi sicer so zgolj trije izmed 16 bili kdaj prej v gorah. Pohoda se je udeležilo tudi kar nekaj osnovnošolcev, kar je še posebej vspodbudno.
Tako smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani in naprej do Škofje Loke. Pot smo nadaljevali po Poljanski dolini mimo Visokega, kjer je živel Ivan Tavčar, ki je v svojih zgodbah pogosto omenjal tudi Blegoš in ostale hribe Škofjeloškega hribovja.
Blegoš je drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Nahaja se med Selško in Poljansko dolino. Poleg Ratitovca in Porezna je Blegoš, čeprav najnižji od njih, eden od velike trojice predalpskih vrhov.
Mimo Škofjo Loke, Gorenje vasi in Hotavelj smo se torej čez Leskovico odpeljali do naselja Laze, kjer smo parkirali pred avtobusno postajo. Že po poti so nas spremljale oznake, da je prav v soboto na Blegoš potekal tradicionalni gorski tek, kar nam je dalo dodatnega zagona, da bomo tudi mi zmogli. Pri prvih hišah v naselju nas je tako pot vodila na gozdni kolovoz, ki smo mu sledili do sedla Murove. Do Koče na Blegošu, kjer smo si  privoščili daljši počitek in okrepčilo pred vzponom na vrh, je bilo nekaj več kot 15 minut. Po počitku smo se  povzpeli na vrh Blegoša, 1562 m visokega očaka, ki nas je pričakal s čudovito preprogo alpskega cvetja in še lepšim razgledom. Gostje iz Poljske so bili navdušeni nad obojim. Pozabljene so bile muke in občasni dvomi, da jim ne bo uspelo do vrha. Za veliko cvetlic so povedali, da so jih videli prvič. Veliko besed smo seveda namenili tudi varovanju okolja in predvsem zaščitenih rastlinskih vrst, saj kot dijaki urejanja okolja morajo razumeti, da je rastlinska in živalska pestrost dediščina, ki jo je potrebno še posebej čuvati. Ob razlagi zaščitenosti rastlin je zbodlo v oči predvsem dejstvo, da je bilo veliko rastlin pomendranih (upam, da zgolj in samo zaradi teka), kljub temu, da se planinci načeloma držimo ustaljenih poti. In da smo lovci na rastline zgolj in samo s fotoaparatom. Gostom so bile zanimive tudi ostaline 1. in 2. svetovne vojne, kjer je bila ponovno potrebna dodatna razlaga o burnem zgodovinskem dogajanju na tem območju.

Po fotografiranju smo se po severni strani spustili do steze, ki nas je mimo koče pripeljala do Zavetišča gorske straže na Jelencih, kjer smo si zopet prislužili počitek. Tam nas je pričakal eden od oskrbnikov zavetišča, ki je v poletnem času sicer zaprto, ter nas postregel s čajem in kavo. Od zavetišča smo se  spustili do vasi Leskovica, kjer nas je počakal avtobus. Prijetno utrujeni in polni novih vtisov smo se odpravili proti domu.
Verjamem, da bo predvsem za goste iz tujine ta pohod še dolgo časa ostal med najlepšimi spomini.

Andreja Bartolj Bele
Fotografije. Zdravko Damjanovič - Somy
Album
________________________________________________

Just a few comments from the students:):

"At the beginning the aspect of us climbing mountains was terrifying. Most of us hadn't climbed or even been to such high mountains before. Some of us hadn't even seen tiny hills, let alone the Alps. It turned out to be challenging but not impossible. We were taken care of by Andreja who seemed to be an expert on Slovenian Alps and knew everything about the range. We were also led by another professional guide who adjusted to our pace of hiking. Finally, we made it and reached the top! The impressive views made up for all the effort , local nature enchanted us, we managed to take beautiful photos of many rare plant species that can't be encountered in Poland. It will be an unforgettable experience for everyone!!!"
From: aneta maciejewicz
________________________________________________

PREVOD: (Google + Somy)

Samo nekaj komentarjev študentov :):

"Na začetku je bil pomislek, da mi plezali v gorah zastrašujoč. Večina nas se ni vzpenjala ali celo sploh ni bila na tako visokih gorah. Nekateri od nas niti niso videli majhnih gričev, kaj šele, da bi bili v Alpah. Zahtevno, a ne nemogoče, nas je bodrila Andreja, ki se je izkazala za strokovnjaka za Slovenske Alpe in je vse vedela o tem območju. Vodil nas je tudi drugi strokovni vodnik, ki se je prilagajal našemu koraku. Dosegli smo vrhunske razglede, ki so nam popestrili vse napore. Uživali smo v čudoviti naravi, kjer smo uspeli narediti lepe fotografije številnih redkih rastlinskih vrst, ki jih ne moremo srečati na Poljskem. To bo nepozabno doživetje za vse! "

Aneta

Pohod na Debenec z varovanci VDC

Majski pohod na za pohodnike iz DVC-ja Novo mesto, enota Bršljin , je bil na Debenec. Le ta je bil že nekaj časa v mislih, vendar smo pohod večkrat odpovedali. V petek 11.maja smo se odpravili na pohod, kljub rahlemu dežju. Zjutraj je še rahlo deževalo, vendar na našo srečo ne dolgo. Kmalu smo pospravili dežnike in pelerine.

Debenec je vinorodna gorica nad Mirensko dolino. Je lahko dostopen iz različnih smeri, mi pa smo se odločili, da gremo po slemenu, ki loči dolino potoka Radulja in reko Mirno.

Pohod smo pričeli pred vasjo Gorenje Zabukovje pri Trebelnem. Pot nas je vodila skozi vas Gorenje Zabukovje, nato pa po gozdni cesti skozi Blatni klanec na Debenec. Med potjo smo spoznali veliko rastlin in ostalih zanimivosti tega področja.

Po malici pri koči Plaz na Debencu, smo šli do zaselka Stan, od koder je bil lep razgled po Mirenski dolini in se po isti poti vračali na naše izhodišče. Večina pohodnikov je bila prvič na Debencu.

Poleg pohodnikov iz Novega mesta, so bili z nami tudi pohodniki iz enote v Trebnjem.

Preživeli smo lep dan, spoznali nov delček Dolenjske in se zadovoljni vrnili v Novo mesto oz. Trebnje.

Pripravila: Marica Praznik
Fotografije. Boštjan Mohar
Album

Dolina Glinščice

V soboto, 12.5.2018, smo se iz Žužemberka učenci tukajšnje OŠ in spremljevalci ob 6:30 z avtobusom odpeljali proti italijanski vasici Boljunec. Od tamkajšnjega kulturnega doma smo se podali v dolino Glinščice. Mimo ostankov akvadukta smo se po urejeni poti podali do cerkvice Svete Marije na Pečah, kjer smo imeli postanek za malico. Pot smo nadaljevali po razgledni poti mimo mostu Supet vse do vasi Botač. Tam smo se v 15 minutnem vzponu povzeli do trase nekdanje železnice Kozina (Hrpelje)-Trst. Pot smo nadaljevali nekaj časa po omenjeni trasi, nato pa smo se mimo razgledišča spustili do našega izhodišča.

Skupina je bila sicer velika, vendar smo se prilagajali drug drugemu in usklajevati tempo, ki tokrat zaradi nenapornega višinskega profila ni bil tako različen, zato je vseh 60 udeležencev brez posebnih težav opravilo pohod. O prijetno toplem vremenu so bili vsi udeleženci izjemno zadovoljni.

Besedilo in foto: Irena Platiše
Album

NARAVOVARSTVENA EKSKURZIJA NA SLAVNIK

V soboto, 12. maja 2018, nas je popolnoma napolnjen 55- sedežni avtobus podjetja Arriva preko Trebnjega mimo Ljubljane in Kozine pripeljal na izhodišče v Prešnici. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se pripravili za pot, žal brez naše Rozi - vodje pohoda in vodje odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Dol. in Bele krajine, ki zaradi doma staknjene poškodbe roke ni mogla z nami. Takoj smo ugotovili, da je trasa malce spremenjena zaradi novega podhoda pod železniško progo pa tudi, da je naš vodnik Jože pričel malo prehitro. Že kaj kmalu so nas pozdravili posamezni primerki navadne potonike, na višini 820 m, kjer smo imeli daljši počitek, pa je bilo pravo razkošje teh prelepih rož. Spoznali smo še vrsto drugih, kot so čudovite šmarnice, salomonov pečat, zlati koren itd. Do Tumove koče na Slavniku smo prispeli nekaj pred poldnevom. Predviden enourni počitek za malico, razglede in fotografiranje, je malo podaljšala nenadna nevihta, ki pa se je na srečo hitro polegla, vendar ne popolnoma. Zaščitili smo nahrbtnike, si oblekli pelerine ali odprli dežnike in se, kljub rahlemu dežju, podali na pot proti Skadanščini. Pot je dobro poznala naša pomočnica in nova GS Ana, zato sta z vodnikom Jožetom odhitela v dolino, kar malo prehitro. Skupina se je razdelila na več delov, kar je imelo za posledico, da je vodnik Bojan iz PD Polet Šentrupert s še trinajstimi planinci v Skadanščini krenil po markirani poti proti Markovščini in ne le streljaj daleč po asfaltni cesti do konca vasi, kjer nas je čakal avtobus. Hitro smo ga naravnali nazaj in se malo pred 15. uro vsi zbrali za odhod proti domu. Tako pri vzponu, kot pri spustu je za zaključek dolge kolone pohodnikov vzorno skrbel vodnik Ciril iz PD Trebnje. Po prihodu na cilj je znova posijalo sonce in osušilo naše proti dežne zaščite.
Na poti nazaj je načelnica VGN Rozi Skobe podelila značke in izkaznice 21. novim gorskim stražarjem letošnjega usposabljanja za gorske stražarje ter jih povabila skupaj z ostalimi udeleženci na naslednjo ekskurzijo, ki bo v oktobru.

Rudi Skobe
Foto: Damjanovič Zdravko - Somy
Album

SPOMLADANSKI POHOD VDC-ja ŠMIHEL
20.4.2018

Uporabniki VDC iz Enote I v Šmihelu so aprilski pohod opravili na Vinji vrh. V Šmarjeških toplicah jih je počakal planinski vodnik Jože Perše in skupaj z Marico Praznik (oba sta predstavnika PD Krka Novo mesto) sta jih popeljala po hotelskem parku do ribnika in naprej do ruševin gradu Štrlek. 

Ob zdraviliškem kompleksu so pohodniki  pot nadaljevali v smeri Vinjega vrha. Med potjo so si ogledovali cvetoče grmovnice ob hišah, opazovali pernate prebivalce golobnjaka, zanimive čebelnjake in zeleno pisane travniške poljane. Ob cerkvi sv. Jožefa na Vinjem vrhu pa pogledali na Gorjance, Raduljsko hribovje in občudovali največji slovenski otok, ki ga obkroža reka Krka. 

Spust v dolino je potekal mimo Bele Cerkve in naprej do izhodiščne točke pri Prinovcu. Skupaj smo doživeli prelep pomladni dan, ki bo vsem udeležencem še dolgo ostal v spominu. 

Foto in tekst Ema Luzar

DONAČKA GORA

PLANINCI PD KRKA NOVO MESTO, NJIH ENAJST, SMO V NEDELJO 22.4.2018 OSVOJILI BOČ IN DONAČKO GORO.
VREME SONCE IN TOPLO.
SLIKA IZ VRHA DONAČKE GORE!

Lp, Igor

PLANINSKI POHOD NA KOPITNIK (910 m)

Po dolgem času sva s Tonetom združila moči in pripravila resnično lep izlet in planinsko turo na Kopitnik.

Uspelo nama je napolniti avtobus z nadobudnimi mladimi planinci, ki so jih spremljali starši, mentorji in vodniki Planinskega društva Krka Novo mesto. Veselo me, da je bilo otrok več kot polovico od 55 udeležencev.

Na pot so se prvi podali udeleženci iz Žužemberka, nato iz Vavte vasi in Novega mesta, na koncu pa smo se pridružili še Škocjančani. Po avtocesti smo se peljali do Drnovega in nato skozi Krško, Sevnico, Radeče ter Zidani most do Rimskih toplic, kjer je bilo naše izhodišče. Med vožnjo sta nam mentorica iz Oš Vavta vas in naš predsednik opisala kraje in zanimivosti na naši poti.

Po krajših pripravah in štetju smo se odpravili mimo Oš Antona Aškerca v Rimskih toplicah skozi naselje in po asfaltni cesti prispeli do cerkvice, ki ji pravijo Lurd. Tukaj smo zapustili cesto, se po lesenih stopnicah povzpeli na lepo gozdno  pot, ki nas je prek večih travnikov in mimo zapuščenih kmetij vodila proti našemu cilju. Med potjo smo opazovali pomladno prebujanje gozda, cvetove blagajevega volčina in pogledali proti zasnežnim Kamniško - savinjskim Alpam. V malo manj kot dveh urah smo brez težav prišli do Koče na Kopitniku, se dogovorili za čaj ob povratku z vrha in krenili proti zadnjemu in predvsem za otroke najbolj zanimivemu delu poti. V manjši kotanji pred končnim vzponom smo vodniki opremili otroke s čeladami, pasovi in samovarovalnimi kompleti ter jih v manjših skupinah  ob jeklenicah pripeljali na vrh 914m visokega Kopitnika.

Po sestopu do koče smo se okrepčali s toplim  čajem, ki ga je plačalo naše društvo, se najedli klobas, pečenih jajčk in drugih dobrot iz koče in naših nahrbtnikov.

Po dalšem počitku odraslih in razposajeni igri otrok smo odšli nazaj v smeri Rimskih toplic. Kratek del poti je bil enak, nato pa smo odšli po desni varianti in naredili prav lepo " klobaso " , ki smo jo v Rimskih toplicah še " zašpilili " .

Sledil je še postanek v Radečah in   sladkanje s sladoledom...nato pa še nagradni kviz na avtobusu. Prihod v Novo mesto je bil ob 17.30., sicer malo kasneje kot je bilo predvideno, vendar mislim, da nikomur ni bilo žal, saj nam je  bilo naklonjeno čudovito vreme, prijetna pot in predvsem dobra družba krasnih mladih planincev iz osnovnih šol Žužemberk, Vavta vas, Center in Škocjan.

Naj se za konec iz srca zahvalim vsem...prevozniku za varno vožnjo, vodnikom in mentorjem za pomoč, staršem za zaupanje in otrokom, da so poskrbeli za dobro voljo. Otrokom pa še čestitam za pogum in osvojitev novega vrha.

Lep planinski pozdrav, Milan

________________________________________________________________________

Vtisi Tanje

14. 4. 2018, ob 7. uri, smo se planinci Planinskega društva Krka z avtobusom odpravili iz Novega mesta izpred Planeta Tuš proti Rimskim Toplicam, ki so bile naše izhodišče za hrib Kopitnik (910 m). Avtobus je v Rimskih Toplicah parkiral na parkirišču ob pokopališču.

Planinci, ki jih je bilo tokrat poln avtobus, 55 udeležencev, so pot naprej iz Rimskih Toplic (213 m) nadaljevali peš proti Kopitniku, in sicer ob 8.45. Planinska pot se je začenjala vzpenjati v smeri proti Lurdu.

Med planinci je bilo največ učencev OŠ Žužemberk z mentoricama, bili sta tudi učenki OŠ Vavta vas z mentoricama, pohoda pa se je udeležila tudi dijakinja Splošne gimnazije iz Novega mesta. Ob poti so planinci lahko opazovali prebujajočo naravo, rastline, in sicer še posebno smo bili pozorni na dišečo cvetlico blagajev volčin, ki je zavarovana rastlina in v tem času cveti. Tik pod vrhom Kopitnika (910 m) smo se planinci ustavili, saj na sam vrh lahko stopi naenkrat le nekaj planincev, pot nanj je tudi varovana z jeklenico. Otroci so imeli možnost preizkusiti plezalno opremo, in sicer so si nadeli plezalni pas, vrvi in si nadeli čelado, kar je bilo za njih še posebno zanimivo. Razgled z vrha Kopitnika je bil čudovit.

Po sestopu s Kopitnika smo našo planinsko pot nadaljevali v smeri Koče na Kopitniku, kjer so se planinci okrepčali s hrano in s čajem. Pot nazaj v dolino proti Rimskim Toplicam smo nadaljevali po drugi poti čez gozd, mimo dišečih čemaževih zaplat. V Novo mesto smo se vrnili polni prijetnih vtisov ob 17. 30.

Zapisala: Tanja Žiberna
Album

INTERNA STROKOVNA EKSKURZIJA KVGN

V soboto 14.04.2018 smo se tudi člani Odseka VGN pri PD Krka Novo mesto udeležili strokovne ekskurzije v organizaciji Komisije VGN pri PZS in se je odvijala na območju Polhovega Gradca.

Več na: POVEZAVA

Zdravko Damjanovič - Somy
Album

POHOD PO DOLINI POTOKA LEŠNICA

Zaradi neprijaznega vremena v prvih mesecih letošnjega leta smo prvi pohod izpeljali 13. aprila. Podali smo se po dolini potoka Lešnica. Željni svežega zraka in uživanja v naravi smo se na pohod odpeljali s tremi kombiji in osebnim avtomobilom, iz enot Novo mesto II. in enote Trebnje, skupaj 27 pohodnikov. Po prelepi pokrajini nas je popeljala ga. Fanika Vovk, ga. Marica Praznik pa je skrbela za našo kondicijo in počutje po poti.

Avtomobile smo parkirali pod viaduktom v Lešnici in se podali preko Jelš do Črešnjic in naprej do Gorenjega Grčevja. Ob poti smo sledili potoku, ki je lepo vodnat in nam je na izviru ponudil čudovite slapove. Ob izviru smo si privoščili malico iz nahrbtnikov, se poslikali in se malo oddahnili. Vrnili smo se mimo Starega gradu do kombija. Prijetno utrujeni smo se odpeljali nazaj v Novo mesto in že načrtovali kam se bomo podali v maju.

Besedilo: Melita Jarc
Fotografije: Fanika Vovk

Album

9. TRADICIONALNI NOČNI POHOD NA TRŠKO GORO

Proti večeru 5.4.2018 se nas je 35 pohodnikov zbralo pred novomeškim Rotovžem, da ob 18.30 uri krenemo na že tradicionalni nočni pohod na Trško goro. Tudi tokrat je nanj vse ljubitelje hoje povabila MO Novo mesto, saj mesto praznuje svoj ''rojstni dan''.

Po uvodnem pozdravu g. Toneta Progarja, predsednika društva, je udeležence nagovoril g. Gregor Macedoni, novomeški župan. Kot pravi pohodnik planinec je skupaj prehodil kar dobršen del poti, kolikor mu je pač dopuščal skromno odmerjen čas.

Preko Ragovskega mostu smo zapustili mestne ulice. Na izhodu iz gozda Ragov log se nam je pogled usmeril proti našemu cilju, nad katerim so se zbirali kar malo grozeči oblaki, ki so kmalu, še v ravninskem delu poti, že natresli prve dežne kaplje. Nismo prižgali bakel, da z njimi prehodimo strmino, saj se je vse močnejšemu dežju pridružil še veter v sunkih. Osvetljena notranjost romarske cerkve in odprta vrata so nas povabila na cilju. Že tradicionalno nas je nagovorila gdč. Katja; njen uvod z recitacijo Toneta Pavčka je bila prijetna dobrodošlica. Še bolj pa je bila prijetno presenečenje njenega prijatelja Damjana, ki je pripešačil z nami iz Novega mesta, saj je bil njegov prigrizek z dodatkom ajdovega kruha tako enkraten. S svojimi izdelki se je predstavilo še nekaj vinarjev in žganjarjev. Resnično prijetna ''priprava'' za spust v dolino je to bila.

Malo pred polnočjo, po okoli 15 km poti, smo le prišli do svojih parkiranih jeklenih konjičkov. Tudi dež je že ponehal. In naslednje leto gremo zopet na ''cvičkovo goro'', tudi zato ker je naša, novomeška.

Tone Murgelj
Foto:Damjanovič Z.-Somy

Album

12. SREČANJE S KRKINIMI SPONZORIRANCI

Novo mesto, 28. marec 2018 – V Krki so tudi na 12. srečanju s sponzoriranci posebno pozornost namenili mladim talentom. Med mladimi, uspešnimi posamezniki na športnem in glasbenem področju, starimi do 18 let, ki so jih predlagali klubi in društva, so to pot izbrali 3 izjemne posameznike, ki so jim podelili Krkino priznanje talent leta 2017. Dogodka se je udeležilo 180 predstavnikov klubov in društev, med njimi tudi 110 mladih športnikov, glasbenikov in drugih ustvarjalcev. Med 27 klubi in društvi, ki jih Krka sponzorira, je tudi naše društvo. Odzvali povabilu naše generalne pokroviteljice in se udeležili srečanja skupaj z našimi mladimi člani, za katere je bilo srečanje s predsednikom uprave in ogled tovarne posebno doživetje. Krki d.d. se zahvaljujemo za povabilo, še naprej bomo pri vseh naših akcijah njeni ponosni partnerji in ambasadorji.

Vir: Sporočilo za javnost Krka d.d. 12. srečanje s Krkinimi sponzoriranci2

ŠTIRIINDVAJSETIČ IZ MIRNE GORE NA SVETI PETER

Planinska skupina Dvor je na velikonočni ponedeljek, 2.4., pripravila tradicionalni že 24. pohod iz Mirne gore na Sveti Peter. Pohod, ki ga je zasnovalo par suhokranjskih ljubiteljev pohodništva na prvi dela prost velikonočni ponedeljek, je postal priljubljen spomladanski pohod. Vsako leto se ga udeležijo novi pohodniki iz različnih koncev Slovenije, ki si zaželijo neokrnjene narave in preizkusa svojih kondicijskih sposobnosti po končani zimi. Letos, ko se je zima zavlekla kar precej v pomlad, to še toliko bolj.

Tudi leto je bilo med nami vrsta pohodnikov, ki so se nam pridružili prvič. Večina od njih zelo dobro kondicijsko pripravljenih, saj imajo mnogi v planu daljše in zahtevnejše pohode, zato je bil 30. kilometrski pohod za nekatere ena izmed pripravljalnih tur.

Zjutraj smo na Dvoru napolnili avtobus skoraj do zadnjega sedeža, saj se je zbralo kar 47 pohodnikov. Na poti proti vrhu Mirne gore smo lahko občudovali bogato razcvetel teloh, zato kar nismo mogli verjeti, da je naša pot zasnežena in bomo morda potrebovali celo gamaše. Kmalu po štartu, ko smo zavili iz glavne ceste, ki pelje iz Vrčič in Mirno goro, nas je čakala snežna odeja. Ta nas je spremljala večji del poti, ponekod debela tudi 30 centimetrov, v prvem delu pomrznjena, vendar ne dovolj, da se ne bi udiralo, v zadnjem delu, ko se je že dodobra ogrelo, pa bolj mehka, vendar ne plundrasta. Skratka imeli smo pravi zimski pohod sredi pomladi. Po snežni odeji smo hodila kot četica drug za drugim in polagali stopinje za predhodniki, ki so utirali gaz. Dobro uhojenih pohodnikov seveda to ni zmotilo. Uživali smo v beli snežni odeji, modrem nebu brez oblačka, prelepih zelenih smrekah, katerih vonj blagodejno vpliva na naše dihalne poti. Tudi sledi medvedovih šap verjetno brez snežne odeje ne bi opazili, letos pa so nas spremljale kar kašen kilometer ali dva. V Kočevskem rogu to sicer ni nikogar presenetilo, tudi dovolj glasni smo bili, da se je morebitna divjad v bližini pravočasno umaknila. Kopne dele poti oz. tiste prekrite s tanko plastjo snega smo namreč izkoristili za klepet in medsebojno spoznavanje, saj smo bili zbrani iz različnih koncev. Tudi običajni postanek za čaj in malico je bil zaradi snega premaknjen iz Jelenice na Podstenice, kamor je bilo mogoče priti z avtomobilom. Po dobrih šestnajstih kilometrih bolj ali manj hoje po snegu je bila pavza kar dobrodošla, tudi sonce je že prijetno ogrelo lesene klopi okoli čebelarskega doma, kjer smo se posedli. Po gozdni cesti smo se podali na drugi del poti. Ker se je skupina razdelila na več delov, smo morali biti kar pozorni na križiščih, saj ni letos ni bilo mogoče povsod pripeljati in namestiti smerokaze, zato smo se v prvem delu poti, ki je orientacijsko bolj zahtevna, držali skupaj. Po nekaj manjših spustih in vzponih smo prispeli na Sveti Peter, kjer je bilo na letošnji sončni velikonočni ponedeljek res veliko obiskovalcev, ki so prispeli iz doline, uživali v hoji in neokrnjeni naravi.

V dolino smo se spustili vsak po svoje, saj po dobro markirani poti tudi za prvo prestopnike ni problematično. Po premagani dobrih 30 kilometrov dolgi poti smo se zadovoljni, da smo naredili nekaj za telo in dušo, razšli novim delovnim in pohodniškim podvigom naproti.

Valerija Vidmar, PD Krka Novo mesto – Planinska skupina Dvor

Foto: Andrej Murn in Miran Jenko
Album

REDNI LETNI ZBOR GS IN VGN NA DOLENJSKEM

V soboto, 10.3.2018 je bil za dolenjsko planinsko naravovarstvo velik in pomemben dan. Komisija za varstvo gorske narave pri UO PZS se je namreč odločila, da bo njen redni letni zbor na Dolenjskem. S tem je počastila delo Odbora za varstvo gorske narave pri MDO Dolenjske in Bele krajine in izkazala priznanje njenemu delu. Dogodek se je odvijal na Centru biotehnike in turizma na Sevnem v Novem mestu.

V dopoldanskem delu se je odvijalo licenčno izpopolnjevanje Varuhov gorske narave z dvema kvalitetnima predavanjema. Prisotna je bila tudi načelnica KVGN Irena Mrak. Sledil je tematski pohod na Trško Goro, ki ga je vodila vodja odbora za Dolenjsko in Belo krajino Rozalija Skobe. Udeležilo se ga je kar 56 GS in VGN iz cele Slovenije.

Sledilo je kosilo. Po kosilu, ob 15.00 uri, pa se je začel redni letni zbor GS in VGN. »Dvorana je pokala po šivih« so zapisali na spletni strani PZS in KVGN. Zbora se je udeležilo kar 58 delegatov iz različnih PD. Naša društva so bila prisotna skoraj vsa, poleg delegatov pa še veliko GS in VGN ter mladi GS te šole, smer naravovarstveni tehnik, s svojo mentorico Andrejo Bartolj Bele. Največjo čast nam je izkazal predsednik PZS Bojan Rotovnik s svojo navzočnostjo in govorom, v katerem je poudaril pomen varstva gorske narave v PZS. Na zboru smo izbrali novo vodstvo KVGN. Marjan Denša, član PD Nazarje, je kot novoizvoljeni načelnik predstavil načrt dela za naslednje obdobje. Podeljena pa so bila tudi priznanja dr. Angele Piskernik za uspešno delo na področju varstva gorske narave.

Zahvaljujem se vodstvu šole, prijaznemu osebju šole in vsem prisotnim GS in VGN ter predsednikom naših PD za podporo, da je ta dogodek uspel. Zahvaljujem se tudi KVGN UO PZS za izkazano čast in zaupanje. Vse pa je potekalo v delovnem in sproščenem vzdušju, kar pomeni, da delamo prav in dobro v korist narave.

Vodja OVGN za Dol. in B. k.
Rozalija Skobe

Foto: Zdravko Damjanovič
Album

IZ ŽUŽEMBERKA NA FRATO

Letošnja pozna zima nam ne prizanaša. Vremenske razmere še ne dovoljujejo varnega gibanja po višjih hribih in planinah. Smo pa zato še enkrat več ostali v bližini doma in raziskovali domačo okolico. V soboto, 24.3.2018 smo se iz Žužemberka peš podali do Doma na Frati. Pot sama ni prezahtevna. Pohodniku nudi umirjeno gibanje skozi gozdičke in manjša naselja. Je pa pot nekoliko daljša in nekaterim našim najmlajšim je povzročila nekaj težav. Z vzpodbudo in dobro voljo smo vsi premagali dobrih 11 kilometrov poti. Na vrhu nas je pričakal brezplačen topel čaj, ki nam ga je postregla najemnica tamkajšnjega doma. Zahvaljujemo se ji za gostoljubje in topel sprejem. Zadovoljni in polni doživetij smo se v Žužemberk vrnili z avtobusom.

Irena Platiše, vodja pohoda
Album

POHOD  VDC-ja, enota Šmihel

Pohodniška skupina VDC-ja, enota Šmihel, je izkoristila  lep zimski dan in se v četrtek 15. marca podala pod vodstvom PD Kreka, na pohod po sedmih novomeških gričih. Pohod smo začeli kar v Šmihelu in prehodili celotno pot, ki je krožna. Po jutranji megli, smo na Marofu dočakali sonce , ki nas je spremljalo drugi del poti. Obiskali smo vseh sedem gričev, najlepše pa je bilo nad Portovalom zaradi razgleda. Za večino pohodnikov je bil večji del poti nepoznan.

DVANAJSTIČ PO POTI JANEZA KMETA

V nedeljo, 18. 3. 2018, smo v Kulturnem društvu Dvor skupaj s Planinskim društvom Krka Novo mesto pripravili že 12. pohod po poti rojaka, duhovnika in ljudskega pisca, katerega 100-letnico rojstva smo praznovali lani, Janeza Kmeta. Po ustaljeni krožni poti s pričetkom na Dvoru preko Ajdovške planote in Plešivice se je letos odpravilo manjše število pohodnikov kot običajno. Napovedane obilne, tudi snežne padavine, so marsikoga odvrnile, da bi se pripravil za pohod. Kljub precej neugodni napovedi nas je na zgodnje pomladansko nedeljsko jutro pozdravilo nekaj snežink, ki so že pred pričetkom pohoda spremenile v rahlo rosenje, le-to pa je že po prvem vzponu na Vinkov vrh prenehalo. Vso preostalo pot smo opravili z zaprtimi dežniki.
Celotno pot je prehodilo nekaj manj kot 40 pohodnikov. Iz Vinkovega vrha smo pot nadaljevali mimo zaselka Skopice in Malega Lipovca do Srednjega Lipovca, kjer nas je kot vsa leta doslej gostoljubno pogostila družina Zupančič. Nekaj vetra je pohodnike vzpodbudilo, da smo pospešili korak preko vinske gorice Boršt do cerkve na Selih, kjer smo se udeležili svete maše v spomin na Janeza Kmeta. Topel čaj, kuhano vino in sladek prigrizek po maši so bili dobrodošlo okrepčilo za pohodnike, pa tudi za ostale obiskovalce, med katerimi smo tudi letos pozdravili sorodnike Janeza Kmeta. Pot smo nadaljevali proti Plešivici, kjer nas je predsednik Društva konjenikov Suha krajina pričakal v prijetno ogretem domu njihovega društva. Prasketanje ognja  odprtem kaminu, okusen golaž in topel čaj so pričarali prijetno domače vzdušje, ki ga je bilo, ob pogledu na vlažno megleno zunanjost, kar težko zapustiti. Na poti v dolino še nekaj blata, po ostanki snega več kot dobrodošli za čiščenje čevljev in že smo bili nazaj na Vinkovem vrhu, od koder nas je čakal še spust na izhodišče našega pohoda.
Naš pohod in druženje smo zaključili v tukajšnji gostilni, kjer smo izmenjali vtise, še posebej s tistimi pohodniki, ki so bili letos prvič med nami. Nekaj manjše število pohodnikov kot običajno je udeležencem dalo priložnost, da so se dodobra spoznali med sabo, kar tudi daje svojevrsten čar takšnemu druženje. To je tudi ključni cilj organizatorjev, zdrav duh v zdravem telesu oz. prijeten pohod v dobri družbi je vsekakor zmagovalna kombinacija.

Besedilo: Valerija Vidmar, KD Dvor
Foto: Jadranka Meglen in Vesna Može, KD Dvor
Album

PO 7. GRIČIH NOVEGA MESTA

Drugo soboto v marcu, 10.3.2018, je Mladinski odsek PD Krka pripravil zanimiv pohod po sedmih gričih Novega mesta. Na Novem trgu se nas je zbralo 24 pohodnikov, od tega 8 najmlajših – radovednih planincev. Krenili smo na Florjanov trg in se povzpeli na Kapiteljski hrib. Jože nam je predstavil bogato zgodovino Kapitlja in njegovih prebivalcev. Nato smo nadaljevali pohod preko Novega trga po Kettejevem drevoredu na Marof, od koder je bil nepozaben pogled na reko Krko, na najlepši del Novega mesta in v ozadju na Gorjance.  Sprehod po, nekdaj deželni cesti, ki je peljala vse do Ljubljane, je bil za najmlajše planince odkritje dneva. Zanimalo jih je, kateri bo naslednji hrib. Kar malo razočarani so bili, ko so zvedeli, da se bomo naj prvo spustili v dolino - v Bršljin - in nato ob zeleni Krki do Gostišča Loka.    V želodčkih je že krulilo, zato so nas v gostišču prijazno sprejeli; malica se nam je še kako prilegla.   Pohod smo nadaljevali  preko lesenega mostička in naprej mimo Štukljeve športne dvorane v Šmihel. Sprehod nad potokom Težka voda je bil za mnoge zopet novo odkritje, kajti še nikoli niso hodili po tej zanimivi stezi na Grm. Zanimiv je bil ogled grajskega parka, zaprt in od zunaj zanemarjen grad, kjer morda prebiva Trnjulčica, pa ni vzbujal posebne pozornosti. Kar hitro smo se povzpeli do Mordaxove kapele, kjer nas je čakal  pastor Evangeličanske cerkve – dr. Danijel Brkič. Z zanimanjem smo prisluhnili njegovi pripovedi o zgodovini grmskega gradu in kapele, kjer počivata graditelja  grmskih kulturnih spomenikov.
Urni kazalci so nas opozorili, da je samo še 30 minut do dvanajste. Zato smo se odločili, da bomo griče, na katere se danes nismo povzpeli , obiskali kdaj drugič.  Po klancu navzdol smo se spustili v Kandijo in preko  mostu vse do Novega trga, kjer smo začeli današnje potepanje.

Album

ZBOR ČLANOV 2018

V petek, 9.3.2018, smo pripravili letni zbor članov v prostorih Šolskega centra Novo mesto, ki nam že nekaj let zapored odstopi svoje prostore za naše srečanje. Na zboru smo naredili obračun nad minulim letom, ki je bilo bogato z različnimi dogodki in akcijami, saj smo jih izpeljali skoraj 90. Največja pridobitev leta 2017 pa so nedvomno novi društveni prostori, za kar gre velika zahvala Mestni občini Novo mesto, s katero zelo dobro sodelujemo, kot je poudaril župan MO Novo mesto Gregor Macedoni, ki se je udeležil našega zbora. Prav tako gre zahvala naši generalni pokroviteljici Krki d.d., vsem ostalim sponzorjem in donatorjem ter aktivnim članom društva, ki s svojim prostovoljnim delom skrbijo za razvoj društvene dejavnosti. PD Krka Novo mesto kot največje planinsko društvo na Dolenjskem in Beli krajini igra osrednjo vlogo ohranjanju planinstva v regiji, vzgoji planinskega kadra in urejanju planinskih poti, za kar smo vzgled vsem ostalim društvom v Sloveniji kot je poudaril Rudi Skobe, predsednik MDO Dolenjske in Bele Krajine.

Tudi načrti za naprej so ambiciozni. Še naprej bo naša ključna naloga seveda pohodništvo in planinstvo, pri čemer bi radi v naše vrste privabili čim več mladih članov, ki jih želimo vključiti v aktivno delo v društvo. Naše delo želimo čimbolj približati potrebam naših članov, zato smo pripravili anketo, kjer bi radi pridobili informacije o idejah in pobudah planincev ter ostalih ljubiteljev narave in pohodništva. Redno mesečno se bomo dobili tudi na tematskih dogodkih v društvenih prostorih, kjer bomo skupaj ustvarjali društveno dejavnost.

Eden pomembnejših ciljev leta 2018 je tudi prenova bivalnih in izobraževalnih prostorov Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih kot osrednje in zelo priljubljene postojanke dolenjskih planincev, za kar je zbor članov pooblastil vodstvo planinskega društva.

Zbor smo kot običajno zaključili družabno ob malici, ki nam jo pripravijo v Dijaškem domu.

Hvala vsem, ki ste prispevali k izpeljavi zbora članov.

Album

25. POHOD PO JURČIČEVI POTI

Člani PD Krka Novo mesto smo se pridružili številnim pohodnikom iz vse Slovenije, ki so se v soboto, 3.3.2018, odpravili na tradicionalni 25. pohod po Jurčičevi poti. Z brezplačnim vlakom smo se odpeljali v Višnjo Goro, na štart pohoda, kjer nas je pozdravila godba na pihala. Udeleženci smo letos lahko občudovali idilično zasneženo dolenjsko pokrajino z debelo snežno odejo in zasneženimi drevesi, kar v vseh 25-ih letih, kot so zatrjevali udeleženci vseh minulih pohodov, še nikoli ni bilo v času Jurčičevega pohoda.
Ne glede na vreme ali pa prav zaradi tega je bilo na pohodu po navedbah organizatorje preko 3000 pohodnikov. Vse poti so bile lepo urejene, uhojene in označene z raznovrstno ponudbo okrepčil na stojnicah. Organizatorji so pohodu vdihnili dodatno literarno vsebino s kvizom in literarnimi točkami ob poti kot pomoč pri pripravi odgovorov na vprašalnik. Rešeni vprašalniki so bili nagrajeni z medenim polžem, ki je tudi simbol Jurčičeva pohoda, saj je Polževo najvišja točka pohoda. Na Muljavi je bil bogat kulturno zabavni program in etnografsko tržnico. Prijeten pohod, ki obogati dušo in telo.

USPOSABLJANJE za GORSKE STRAŽARJE 2018 na DOLENJSKEM

Dolenjskim planincem narava že od nekdaj veliko pomeni, zato jo varujemo in jo želimo čim bolj ohraniti. Zadnjih petnajst let pa je že zaslediti velik napredek na področju varstva narave. V ta namen  je Odbor za varstvo gorske narave pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine že  11 - tič po vrsti  izvedel  naravovarstveno usposabljanje za gorske stražarje. Naš dolgoročni cilj je, da bi imel vsak planinec to osnovno naravovarstveno izobrazbo. Letos se ga je udeležilo 21 planincev iz 7 planinskih društev. Zbrali smo se 24. februarja v mrzlem jutru v novih prostorih planinskega društva Krka Novo mesto.
Letos so predavali prof. Jože Perše, Andrej Hudoklin, univ. dipl. biolog in prof. razr. pouka Rozalija Skobe. Predavanja so bila zanimiva in kvalitetna. Tudi slušatelji so aktivno sodelovali, zlasti pri problemih onesnaženj v domačem okolju in nalogah, ki jih bodo čakale kot gorske stražarje v njihovih planinskih društvih. Okusno  kosilo , ki nas je tudi ogrelo, smo pojedli v Hiši kulinarike in turizma na bližnjem Glavnem trgu.
Zahvaljujemo se PD Krka Novo mesto za gostoljubnost in pomoč pri izvedbi izobraževanja, še posebej predsedniku Antonu Progarju in načelniku odseka za varstvo gorske narave Zdravku Damjanoviču. Izvedeli smo, da so v ta namen morali pridobiti še dodatne stole.

Vodja OVGN za Dol. in Belo krajino, Rozi Skobe
Foto: Rozi Skobe

Objava: Lokalno.si

OSTRI VRH (523m)

V soboto, 17. 2. 2018, smo imeli pohod na Ostri vrh, ki ga je organiziral mladinski odsek PD Krka Novo mesto.
Sobotno jutro sprva res ni obetalo razglednega ali sončnega pohoda po visokem snegu. Kljub temu se nas je skupina 11 planincev, 7 odraslih in 4 otroci, odpravila z avtomobili proti Brezovi Rebri. Načrtovano pot iz Rdečega Kala smo prilagodili razmeram in se podali na pot iz druge smeri. Zaradi snega smo se odločili pustiti avtomobile na Planem pred hišo znanke, ki je bila našega obiska prav vesela.
Po še vedno oblačnem jutru smo se v zimski opravi odpravili proti Frati. Malo pred Frato smo skrenili levo in po markirani poti gazili v cel sneg, ki ga je na tem območju kar veliko. Gozd je bil v snegu naravnost čaroben. Odtisi  različnih živali v snegu so nas spomnili, da smo v njem le obiskovalci. Na določenih, malo bolj izpostavljenih mestih, smo imeli kar precej dela s podrastjo, ki jo je težki sneg zvil  do tal, mi pa smo se morali prebiti skoznjo. Mlajšim udeležencem pohoda je bilo to najbolj zanimivo, saj smo hodili kot po tunelu. Skozi gozd nas je pot vodila najprej proti Lovskemu domu Dobrnič, kjer smo pomalicali in se nato pognali na Vrh. Smešno, da je poimenovan Ostri vrh, saj v resnici ni ne tako visok in tudi ne tako oster. Na vrhu nas je pozdravilo sonce. Kar žal nam je bilo, ker vrh ni razgleden, le skozi debla je bilo mogoče zaznati kraje okrog 523m visokega hriba.
Po obveznem fotografiranju in  žigosanju knjižic smo se po isti poti odpravili do Frate. Prijetno nas je presenetil ambient prenovljenega Doma na Frati, prijazna postrežba in domačnost. Po krajšem počitku smo se vrnili na Plano do svojih avtomobilov, kjer smo bili s strani gospe Anice postreženi s sveže pečenimi kruhki in čajem. Tako se je naš pohod, v prijetni družbi ljubiteljev gora in narave, končal na najlepši možni način. Otroci so najbolj uživali v globokem snegu, odrasli pa v tihoti gozda in prijetnem klepetu, ki nas je spremljal na celotni poti.
In ko ob koncu pohoda otroci povedo, da je bil to spet en najlepši dan v življenju, vem, zakaj si vsak mesec vsaj enkrat odtrgam čas in ga kvalitetno  preživim s svojimi otroki. Vsi smo na koncu zadovoljni, pa še nekaj koristnega smo spet naredili zase in za svoje zdravje.

ČASTNI AMBASADOR ŠTUKLJEVEGA LETA 2018

Četrtek, 15. februarja 2017,  je bila  v športni  dvorani Marof slovesna razglasitev športnice, športnika in naj športnega kolektiva Mestne občina Novo mesto za leto 2017. Na tej prireditvi pa so bili razglašeni tudi častni ambasadorji Štukljevega leta 2018, priznanja jim je podelil  župan Mestne občine Novo mesto gospod mag. Gregor Macedoni. Med njimi je bil tudi naš član Anton Progar.

IZLET V »BELO« LJUBLJANO

Pohodniki Društva diabetikov se vsake toliko časa odpravimo na pohod tako, da se na izhodišče peljemo tudi  z vlakom, toda le na krajše relacije. Izražena je bila želja, da bi se enkrat pa le odpeljali  mogoče v Ljubljano. Ta želja se je izpolnila v sredo 14. februarja.

Zbrali smo se na železniški postaji v Kandiji, naša zvesta pohodnika s Pluske pa sta vstopila v Trebnjem in četica  pohodnikov je štela 16 udeležencev. Nismo takoj pričeli s sendviči kot v naši mladosti,  se je pa Jožica potrudila in spekla zavitek, jaz pa flancate in »po pustna«  zabava se je pričela in trajala vse do Ljubljane. Po izstopu smo se dogovorili, da ima današnji  izlet poudarek na vožnji z vlakom, zato na grad ne bomo šli peš, ampak  z vzpenjačo, kar je bilo za vse prvič. Takoj smo se povzpeli na razgledno teraso, od koder je, v sončnem vremenu brez oblaka na nebu, pogled segel po lepi Ljubljani s kuliso Kamniških Alp v ozadju.  Kar nismo se mogli poslovit od teh čudovitih pogledov,  pa vendar ura je tekla  in napotili smo se do Šanc.  Ko smo šli pod obokom vhoda na grajsko dvorišče,  smo zagledali veliko iz rož spleteno srce, ki nas je spomnilo, da se sprehajamo na Valentinovo. Na skrajnem delu  grajskega ozemlja smo prišli do neokrnjenega snega in zimska idila je bila popolna. Sledilo je fotografiranje in pot smo zakrožili okoli gradu in tako videli Ljubljano z vseh strani.  Le kaj je bilo še potrebno, ko smo izstopili iz vzpenjače? Ja, kratek počitek ob dobri kavici, sprehod po tržnici in Tromostovju do stare pošte in  nazaj na postajo.
 Ko smo čakali na vlak, smo si vsi ocenili izlet za odličen. Da je bila velika sreča pri izbiri datuma, saj bi se v domačem okolju zaradi debele snežne odeje lahko sprehajali  le po novomeškem  Marofu ali ob Krki. Skratka  izlet v Ljubljano na Valentinovo nam bo ostal v najlepšem spominu!

POHOD NA MEHOVO

Kljub temu, da bi vsi radi videli, da bi bila  v januarju prava zima s snegom in mrazom, bi pa prav gotovo bil to vzrok, da bi  pohodnikom Društva diabetikov Novo mesto verjetno preprečila , da ne bi bili v enem mesecu na  treh?
Na Mehovo smo se povzpeli že nekajkrat v različnih letnih časih, v januarju pa še ne.  Naši jekleni konjički so nas tokrat odpeljali do Podgrada. Nekateri so se spraševali le zakaj tako daleč z avtomobili, bili so pa štirje, ki so bili tam prvič, pa tega vprašanja niso imeli.
Za Osnovno šolo v  Podgradu smo  sledili smerokazu in po prijetno napornem vzponu za začetek nas je pot vodila nekaj časa  položno, tik pod vrhom pa  ponovno vzpon. Kot, da je mesec marec so nam  ob poti pomlad naznanjali zvončki, trobentice, žafran in leska.   Pogled z vrha res ni bil tak, kot bi si ga želeli, pa vendar  smo videli Ljubenski in Straški hrib, Gače, Trdinov  vrh, Novo mesto z okolico,  Podgrad, vas Konec,  Mihovec in  Pristava.
Po krajšem počitku smo se vračali po poti, ki pelje v Jurno vas, mi smo se držali leve smeri in se vrnili nazaj v Podgrad, kjer smo ugotovili, da še ne gremo domov. Povzpeli smo se proti pokopališču, nato pa čez drn in strn nadaljevali do vasi Konec, kjer smo ugotovili, »da na koncu Konca še ni konec«.
 Prijetno utrujeni smo se odpeljali v Novo mesto.

Fanika Vovk       

Prav neverjetna je letošnja zima z vremenom. Pred letom in dnem, ko smo bili mnogi člani našega društva udeleženci pohoda ''S cvičkom med vinogradi'' v organizaciji TD Otočec zjutraj, pa tudi ob zaključku poti zimsko premraženi, smo tokrat mnogi  sončili svoje komolce. Nagradilo nas je resnično čudovito vreme !
Tradicionalnega  24. pohoda po Trški gori in njenih obronkih, dolgem 15 km, se je 27.1. udeležilo okoli 900 pohodnikov. Pa ne le iz Novega mesta in okolice, temveč je že govorica mnogih, predvsem na zaključni postojanki v vinski kleti, povedala, da je Slovenija majhna. Bilo bi seveda neverjetno, da med njimi ne bi bilo vsaj dve desetini naših članov.
Raztegnjena in zavita pot med griči in dolinicami je, zahvaljujoč tudi hitremu uvodnemu tempu zastavonoše,  kar lepo raztegnila ''varnostno razdaljo'', na nobeni zožitvi ali ostrem ovinku ni bilo posebne gneče. Tako je večina organiziranih udeležencev hodila sproščeno, večinoma v manjših skupinah, zato štiri do peturna hoja ni bila prevelik napor.     
Verjetno ni bilo udeleženca, ki se ni zatrdno odločil, da bo tudi ob letu osorej hodil po Trški gori, s pomočjo cvička ali pa tudi brez nje. Udeleženci že vemo zakaj!

POHOD SOTESKA -DVOR Z VDC ŠMIHEL

Na prvi letošnji pohod so se varovanci VDC Novo mesto Enota Šmihel podali v ponedeljek,15. januarja. Pot je potekala od Soteske do Dvora. Na poti sta nas spremljala vodnika PD Krka ( Marica Praznik in Jože Kranjc) in nas seznanila z zanimivostmi ob reki Krki. Pot je bila zelo slikovita, saj je Krka šumela čez jezove ob zapuščenih mlinih in žagah ali pa mirno tekla po rokavih, ki so bili zaradi predhodnega dežja polni vode. Po gozdni poti so se poznale stopinje divjadi, ob bregu pa so plavali labodi in race.  Pot skozi vasi Podgozd in Jama, je odpirala pogled na stare domačije in orodja, ki so jih vaščani nekoč uporabljali pri delu.
Pohodniki smo se veseli in zadovoljni iz Dvora pripeljali nazaj v Novo mesto.

Ema Luzar

TRŠKA GORA, 428 m

Danes se nas je 40 pohodnikov od tega večina mladih v kislem vremenu povzpelo na vrh Trške gore (428m). Zahvala vsem udeležencem.
Izpred hotela Krka smo se podali po markirani planinski poti do Ragovega loga. Skozi gozd Ragov log v vasico Ragovo in naprej na most čez reko Krko. Pot smo nadaljevali po pločniku ob cesti Novo mesto – Ljubljana do podvoza avtoceste, kjer smo zapustili prometnice in pot nadaljevali po markirani poti mimo Bajnofa vse do vrha Trške gore.

Posebna pohvala pa vsem otrokom, ki so prehodili 14,5 km brez težav.

26. NOVOLETNI VZPON NA TRDINOV VRH

Že tradicionalno smo se tudi letos zbrali na drugi dan novega leta, da se odpravimo na Trdinov vrh. Približno 50 pohodnikov se nas je zbralo v Gabrju in smo zakorakali na že 26. pohod, ki pa je bil tokrat zelo blaten, kar je netipično za ta leten čas. Zahtevna blatna pot je bila vse do Gospodične, kjer so nas pričakale planinke s toplim čajem. Po počitku, kjer so nekateri že poravnali članarino za 2018, drugi so pokramljali s planinskimi prijatelji, tretji pa so opazovali čudovit razgled na naše Julijske in Kamniške Alpe, smo se odpravili na Trdinov vrh. Pot je iz blatne postala snežna in nam pričarala pravo zimsko vzdušje. Na vrhu smo pomalicali in kar hitro krenili proti Miklavžu. Nismo se zadržali dolgo, saj je bilo gostišče polno ter se raje odpravili nazaj do Gospodične in nato v dolino v Gabrje.
Tudi tokrat so se nam pridružili planinci iz planinskih društev PD Polž, PD Šentjernej in PD Ribnica.  Končna številka udeležencev je večja, saj se nam je nekaj planincev pridružilo tudi ob poti.

Matej Kocbek