POTEPANJE MED SNEŽNIKOM IN ČIČARIJO

Še malo in nazdravili bomo novemu letu. Do takrat imamo ravno dovolj časa, da na tehtnico postavimo letošnje leto in se vnovič razveselimo vsega lepega, kar smo doživeli. Iz manj prijetnih dogodkov potegnimo koristna spoznanja in pojdimo veseli naprej. Dnevi, ki so pred nami, so polni prednovoletnega veselja. Tudi ljubitelji gora počasi zaključujemo svoje začrtane poti, iščemo sonce nad megleno dolino in delamo plane za naprej.
Brkini,  pokrajina, ki ima neštete  obraze, ki je v vseh svojih odtenkih malo odmaknjena od ostalega sveta, od sveta, v katerem se nam vedno kam mudi, od sveta, v katerem vedno nekaj iščemo, še sami ne vemo kaj.
Brkini … ko na vrhu slemena opazuješ pokrajino pod seboj, hribe nad teboj, se vate naselita mir in mehkoba. In v ta svet nas je povabil Darko.
Pridružil se nam je na Kozini in nas spremljal na našem pohodu. Pot nas je vodila do ostankov gradu Monte Kukolo. Po Valvasorjevih podatkih je bil ta grad zgrajen l. 1313, obnovljen leta 1333, a porušen 1865, ko so gradili Podgrajsko sodišče in druge pomembnejše objekte. Zadnji lastnik gradu je bil beneški grof Monte Cuccolli.  Nadaljevali smo čez Potoke, se povzpeli na kopast vrh Gračja Griža in spustili v vas Hrušica, kjer so nam za dobrodošlico zapeli Hrušiški fanti (skupina ljudskih pevcev iz vasi Hrušica). Telo in dušo so nam pogreli čaj, brkinski brinovec, sladke dobrote in doživeto petje. Ogledali smo si še farno cerkev sv. Krizogona, ki se nahaja na nadmorski višini 605 m. Pot smo  nadaljevali do vasi Male Loče in naprej v Obrov. V gostišču so nam postregli z domačo jedjo »krompir na zevenici«, prelit z ocvirki, pa tudi pršuta in domačega vina ni manjkalo.
Tukaj je košček raja na zemlji in kup prijaznih ljudi, ki so poskrbeli, da smo se imeli lepo.

Diana
foto: Somy

POHOD NA LISEC – OŠ Žužemberk

V soboto, 25.11., smo  s planinskim krožkom raziskovali domače kraje. Podali smo se na vinorodni okoliš Lisec. Pozno jesensko vreme nam je bilo precej naklonjeno tako, da smo preživeli čudovito druženje v naših gozdovih in med domačimi brajdami. Pohoda se je udeležilo 58 otok in njihovih staršev, kar priča o zavedanju gibanja druženja na svežem zraku. Zahvala g. Andreju Murnu za prijetno in zanesljivo vodenje ter pekarni Evropa z Dvora in domačinom z Rebri za sladke priboljške.

JESENSKI POHOD-24.11.2017

Čudovit jesenski dan smo izkoristili za pohod na Vinji Vrh. V Šmarjeških Toplicah nas je počakal vodnik g. Jože Perše in nas popeljal med vinograde in sadovnjake do Vinjega Vrha. Uživali smo ob razgledu na največji slovenski otok, ki ga obkroža reka Krka (to smo se naučili danes), na lepo belo cerkev, po kateri je vas Bela cerkev dobila ime...v daljavi se nam je pokazal najvišji dolenjski vrh Kum, na drugi strani pa Trdinov vrh.
Pokukali smo v Škratov rov in se sprehodili do milnika in groba iz časa Rimljanov.
Pohodniki iz enot Bršljin in Trebnje smo se imeli SUPER!

POHOD NA KOJNIK - OŠ Birčna vas

V soboto, 18.11., smo odšli na goro Kojnik. To je 802 m visok hrib nasproti Slavnika na Primorskem.
Ko smo šli v kraju Podgorje iz avtobusa, je zelo pihalo. Tako je bilo celo pot do vrha, kjer smo se fotografirali in se malo kepali na zaplatah snega, ki so bile ob poti. V dolino smo se odpravili po drugi poti po kraškem robu, kjer je prijetno sijalo sonce in ni več pihal veter. Imeli smo čudovit razgled na slovensko in italijansko morje. Videli smo celo slovensko obalo in velik del Tržaškega zaliva. V daljavi so se videli hribi. Julijske Alpe s Triglavom in Dolomiti.
Zelo so mi bile všeč jame ob poti, kjer so bile po drugi svetovni vojni straže, ki so čuvale naše ozemlje. To nam je razložil vodnik. V eno od teh jam sem šla tudi jaz. Imela sem se zelo lepo. Želim si še več takšnih izletov.

31. POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA

Že enaintrideset let PD Krka Novo mesto organizira udeležbo svojim članom na to zanimivo popotovanje. Tako je bilo tudi tokrat na Martinovo soboto, 11. novembra 2017.
S turističnim avtobusom smo se v meglenem jutru ob šesti uri odpeljali do Litije, uredili formalnosti  na prijavnem mestu in se nekateri iz Litije, drugi iz Šmartnega podali na zanimivo  21 km dolgo pot proti Čatežu. V lepem kasneje sončnem vremenu smo imeli možnost opazovati bližnjo in daljno okolico te vedno zanimive poti. Lepo je bilo opazovati z vrha gričev doline, ki so bile napolnjene z gosto meglo, ki jih je bilo videti kot številna jezera. Na celotni poti pa so  prijazni domačini ponujali dobrote iz domače  kuhinje  in številnih zidanice ob poti. Na prireditveni prostor kjer je bila organizirana razhodnja s kulturnim programom smo prihajali v manjših skupinah med 12. in 13. uro.
Na cilju pa je sedem naših pohodnikov prejelo priznanja in spominske značke za trikratno, desetkratno in petnajstkratno udeležbo. Med njimi pa so bili tudi trije, ki so se pohodov udeležili blizu tridesetkrat.
 Ponovno smo v lepi jesenski naravi, številnih barv preživeli lep planinski dan  ob druženju in spoznavanju novih prijateljstev.
Hvala vsem za lep kamenček vgrajen v enaintrideseto popotovanje od Litije do Čateža in nasvidenje drugo leto.

POHOD S POHODNIKI VDC-JA

Lepa jesen nas je zvabila v naravo. Za pohodniško skupino VDC-ja, enota Bršljin smo pripravili v petek 13. oktobra, pohod po obrobju šentjernejskega polja in Gorjancev. Bili smo odvisni od prevoza, pa tudi nekaj naših zvestih hodcev, je bilo v četrtek na športnem dnevu - tekmovanju v nogometu na Brdu,  zato je bilo tokrat nekaj manj pohodnikov.
Iz Šmarja pri Šentjerneju, kjer smo pustili vozili, smo šli najprej do vasi Sela. Imeli smo srečo, da nas je sprejel prijazni gospod Hosta in nas popeljal po hlevu s konji, ter odgovoril na naša vprašanja. Nadaljevali smo mimo njiv in travnikov do Volčkove vasi in Novega Lurda. Med potjo smo nabrali tudi nekaj kostanja. Po počitku , ki je bil namenjen malici iz nahrbtnikov, smo pohod nadaljevali do vasi Vrbovce in nazaj v Šmarje.
 Bil je lep jesenski dan, narava odeta v prečudovite barve, deležni smo bili lepega razgleda po šentjernejskem polju . Kljub temu, da smo bili na pohodu v petek in to 13-tega , na pohodu ni bilo neprijetnosti.
Pohodniška skupina iz enote Šmihel, pa je bila na pohodu v sredo 11. oktobra. Le ta je pohod namenila nabiranju kostanja za kostanjev piknik. Z aradi tehničnih težav slik nimamo, nabrali pa so kostanj in piknik je uspel. Pohod je bil v okolici Otočca in Sel pri Ratežu

Tekst: Marica Praznik
Foto: Fanika Vovk

POHOD NA TREBNI VRH (581 M) S KOSTANJEVIM PIKNIKOM

V soboto, 21. oktobra 2017 se nas je 19 planincev zbralo v Novem mestu in se odpeljalo do gasilskega doma na Občinah pri Trebnjem. Tam smo se priključili ostalim planincev iz drugih planinskih društev, skupaj nas je bilo 207 udeležencev. Ob 9. uri smo pričeli s potepanjem mimo Jurjeve domačije, nadaljevali pot po travniku in gozdu do obeležja 15. poldnevnika. Pol udeležencev je odšlo h koči na toplo malico in pečen kostanj, pol se nas je odpravilo na Trebni vrh. Po malici iz nahrbtnika in žigosanju smo se spustili do koče, kjer smo bili tudi mi deležni tople malice in pečenega kostanja.
Po počitku smo se spustili do Velike jame in si jo tudi ogledali. Ko smo se zopet vsi zbrali na planem, smo nadaljevali pot v dolino. Pri bencinskem servisu smo počakali, da so šli šoferji po avtomobile na Občine. Zadovoljni, da smo preživeli lep dan v naravi smo se poslovili in odpeljali domov.

Dušanka Gazvoda -

KOSTANJEV PIKNIK NA PLEŠIVICI NAD DVOROM

Četrtkovo popoldne, 12,10.017, se je kot nalašč ponujalo, da izvedemo naš drugi pohod v tem šolskem letu. Izpred PŠ Dvor smo se z skupino 52 otrok odpravili proti Plešivici. Mimo Vinkovega Vrha smo se po kolovozni poti povzpeli do doma na Plešivici. Jesenske barve, mirna narava in toplo sonce so poskrbeli, da je pot navzgor precej hitro minila. Na vrhu nas je že čakal pečen kostanj, za kar je poskrbel  g.Štrasberger. Otroci so imeli dovolj časa, da so se najedli in dodobra zadovoljili potrebo po prosti igri v naravi. Tokrat sta bila zanimiva predvsem raziskovanje gozda in kotaljenje po travi. Po krožni gozdni stezici smo se zadovoljni, siti in polni prijetnih vtisov druženja v naravi vrnili k šoli, kjer so otroke že pričakovali njihovi starši.

JESENSKI VZPON NA DEBELO PEČ

Debela peč kot najlažji slovenski dvatisočak podobno kot Triglav sodi v t.i. železni repertoar izletov planinskih društev, saj je zelo priljubljena med vsemi ljubitelji visokogorja. Še posebej primerna je za prvopristopnike v visokogorje in tiste, ki ne želijo vzponov po ne izpostavljenih poteh.
Tako smo tudi v PD Krka Debelo peč uvrstili v program pohodov mladinskega odseka. Izbrali smo september, ko običajno mine poletna vročina in nas čaka ustaljeno prijetno jesensko vreme. Letošnji september je vremensko precej odstopa odo povprečja, zato smo se v soboto, zadnji dan septembra, ko smo se zbrali z namenom, da osvojimo Debelo peč, resnično veselili napovedanega lepega vremena. Še nekaj dni pred tem je precej visoka snežna odeja organizatorje navdajala s skrbjo, če bo mogoče pohodnike pripeljati na vrh. Sočni žarki ob koncu tedna in tople skale so stopile zgodnji jesenski sneg.
Iz Novega mesta smo se odpeljali do Pokljuke do našega izhodišča, nekaj manj kot 1300 metrov visoke planine Zajavornik. Med potjo smo s strani naših vodnikov izvedeli nekaj podrobnosti o Pokljuki, njenih planinah in našemu cilju, Debeli peči. Na planini Zajavornik nas je pričakalo precej oblačno in rahlo megleno vreme, zato smo bili kar malo razočarani glede na napovedano sončno vreme.  Kljub temu se je skupina 32 pohodnikov vseh starosti, od prvošolcev do upokojencev s precej dolgim stažem, skupaj z vodniki dobro razpoložena  po gozdni poti odpravila našemu vrhu na proti. Po dobri uri hoda smo prišli do ene najbolj obiskanih in priljubljenih slovenskih koč, večkrat izglasovane za naj slovensko planinsko kočo leta, Blejske koče na Lipanci. Priljubljena planinska postojanka je ena redkih v slovenskih gorah, ki nudi gostoljubje planincem in pohodnikom vse dni v letu. Tudi tokrat nas je pričakala s prijetno domačnostjo. Lepo obnovljen leseni opaž in »gank«, jesenski bučni in cvetlični aranžmaji, ponudba jedi na lesenem jedilniku z graviranimi napisi obiskovalca ne morejo pustiti ravnodušnega. Okrog koče še prijetno mehka trava, v dolini luža v obliki srca, v okolici macesni, ki že dobivajo jesensko barvo, do popolnosti so manjkali le še sončni žarki. Po krajšem počitku se je nekaj pohodnikov odločilo za vzpon proti Mrežcam, večina pa se je odpravila na Debelo peč. Kmalu smo dočakali tudi sočne žarke, ki so nam polepšali razglede po bližnji in daljni okolici. V nadaljevanju so zlasti naše mlade pohodnike razveselile zaplate snega, ki smo ga prečili na nekaj mestih. Da bi bila pot bolj razgibana nas je vodnik popeljal še na Okroglež, 1965 m z ruševjem poraščen vrh z žigom. Od tu smo se spustili nazaj na pot za Debelo peč, ki se je vzpenjala pred nami obsijana s soncem v rahlih meglicah. Brez težav smo vsi pohodniki, tudi najmlajši, osvojili 2014 m visok vrh. Tistim, ki so prvič prestopili 2000 metrov, to so bili naši mladi pohodniki,  je bil namenjen simboličen krst s planinsko vrvjo, ki je bil nagrajen s čokolado. Razgledi, ki jih sicer nudi Debela peč, so bili precej zaviti v meglo, se je pa megla razkadila nad našim očakom Triglavom, tako da smo lahko občudovali v pogledu na vrh, ki se je iz goste bele megle mogočno dvigal proti sinje modremu nebu. Po počitku, skupinskem in individualnem fotografiranju, smo se odpravili nazaj v dolino po drugi poti in sicer v smeri planine Lipance, kjer nas je čakalo še nekaj krajših vzponov. Sočni žarki so skale lepo posušili, zato je bil korak povsem varen. Pri Blejski koči smo zasedli ležalnike in klopce na soncu ter uživali v neokrnjeni narave. Nikomur se ni mudilo v dolino dokler se ni sonce začelo skrivati za gore in je nastopil pravi gorski hlad. V dolino smo se odpravili do spomenika pri Rupah, kjer nas je čakal avtobus z našim šoferjem, tudi planincem, ki se je povzpel do Blejske koče medtem, ko je čakal na nas.
Preživeli smo prijeten dan v dobri družbi, lahko bi rekli vseh generacij. Tovrstnih druženj danes manjka, saj zahteva prilagajanje mladih starejšim in obratno. Tudi to je tisto, kar nas bogati in plemeniti naše življenje. Tudi naši vodniki, ki so zaslužni za prijeten izlet, so bili navdušeni nad dobro pripravljenimi in organiziranimi pohodniki, še posebej mladimi, ki so brez izjeme sledili navodilom in brez težav osvojili vrh. Povsem po planu, ob 19. uri, smo se vrnili v novo mesto.

POHOD OKOLI NOVEGA MESTA NA EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA

V planinskem društvu Krka Novo mesto smo v tednu mobilnosti pripravili več dogodkov za aktivni življenjski slog.  Poleg ostalih aktivnosti smo na evropski dan brez avtomobila za varovance VDC-ja Novo mesto, enota Bršljin, pripravili pohod po okolici  Novega mesta, ki se ga je udeležilo 21 pohodnikov.
Pohod smo začeli v Bršljinu ter se po Kettejevem drevoredu povzpeli na Marof. Tu smo zakrožili mimo Mestnih njiv do »Kužnega znamenja« . Bili smo deležni lepega razgleda. Pred nami je bilo Novo mesto, Trška gora, Gorjanci, Podgorje , Kočevski rog, Vinji vrh. Nato smo se spustili do obvoznice, prečkali reko Krko in se napotili v Ragov log. Na obrobju gozda smo imeli krajši počitek za malico iz nahrbtnikov. Naslednji cilj je bil Žibertov hrib oziroma meteorološka postaja. Sprehodili smo se še po Glavnem trgu, se ustavili pri stojnicah na Novem trgu, kjer smo se podučili o uporabi defibratorja. Pot nas je popeljala še na Štance in nato na Loko, kjer je potekal Dan odprtih vrat našega društva. Pohodniki so z zanimanjem poslušali razlage o aktivnostih društva. Žal pa nas je preganjal čas, zato smo morali kmalu dalje. V Bršljin smo se vrnili ob reki Krki.
V lepem okolju smo preživeli lep dan in zvedeli veliko zanimivosti.  Varovanci VDC-ja so bili izredno navdušeni, kar prinaša zadovoljstvo in zagon nam organizatorjem in vodjem pohoda

Marica Praznik

POHOD DO DOMA NA OKREŠLJU

V soboto, 23.9.2017, se je zbralo 56 pohodnikov, učencev iz OŠ Žužemberk, njihovih staršev in drugih spremljevalcev .  Iz Žužemberka smo krenili ob 7:00 in se z avtobusom odpeljali v Logarsko dolino. Mimo slapa Rinke smo se po označeni poti povzpeli do Doma na Okrešlju. Tam smo pomalicali, občudovali okoliške vrhove in se tudi poigrali s prvim letošnjim snegom. Polovica pohodnikov se je odločila, da se vodeno sprehodi še do obeležja, postavljenega reševalcem, ki so se ponesrečili pod Tursko goro. V dolino smo se vrnili po isti poti.

Album -

DAN ODPRTIH VRAT IN ODPRTJE PROSTOROV DRUŠTVA

22.09. smo na Športnem parku Loka  praktično predstavili našo organiziranost  in dejavnosti našega društva. Ta odprta vrata smo posvetili novim društvenim prostorom in  Evropskemu tednu mobilnosti. Slednjemu smo 20.09. namenili tudi pohod od Novega mesta do Češnjic in nazaj.  Za zaključek pa smo izvedli kulturni program ter tudi formalno odprli vrata našega društva na naslovu Rozmanova ulica 13. 
Med 11. in 16. uro smo na postavljenih stojnicah z zloženkami in slikovitimi panoji predstavili delo, organiziranost, opremo in še marsikaj.  Predstavniki vodstva, mladinskega, alpinističnega, vodniškega in odseka za varstvo narave ter planinska pota so obiskovalcem z živo besedo še podrobneje pojasnili vsak svoje področje dela. Turno kolesarski odsek pa se je predstavil na obeh poligonih v soseščini. Predvsem mladi obiskovalci so se tako lahko  praktično skusili tudi na plezalni steni.
Prireditev je za krajši čas obiskal tudi mucek Piko, Krkina maskota. Njegova prikupna zunanjost in mehek kožušček ter radoživ navihan značaj sta takoj osvojil vse obiskovalce, še posebej najmlajše. 
Obiskovalci so lahko izpolnili nagradno anketo. Oddane listke smo po končanem kulturnem programu žrebali in razdelili vse predvidene nagrade, prispevka Tovarne zdravil Krka-d.d. Novo mesto.
Kulturni program je s pesmijo Triglav Jakoba Aljaža svečano pričel Mešani pevski zbor Krka. Več o samem društvu in njegovih aktivnostih je predstavil predsednik društva g. Anton Progar.
Rdeča nit dogodka je bila nov društveni prostor, ki ga brez pomoči Mestne občine Novo mesto ne bi še imeli. Naše sedanje nove prostore smo opremili s pomočjo naše glavne pokroviteljice Krka-Tovarne zdravil-delniške družbe iz Novega mesta. 
Do okoli 80-tih let je bil arhiv društva shranjen praviloma na domu predsednika, nato pa je bil društveni arhiv v prostorih službe predsednika. Od 1990 dalje je bil arhiv shranjen v Malovičevi hiši na Novem trgu, s katero je upravljala Mestna občine Novo mesto. Po slabih 10-h letih so v ogromnem lesenem zaboju dokumente in skromno opremo za šest let selili na Rotovž in tedaj v njem odkrili tudi tekst pesmi Na Gorjance. 2004. smo dobili prostor na Rozmanovi ulici 10, kjer je že tedaj domovalo večina novomeških društev. In  tam smo bili srečnih 13 let.
To predstavitev selitev društvenega arhiva in opreme, ki je bila rdeča nit kulturnega programa, so popestrili nastopajoči. Vprašali smo se, le katero čudovito jezero opeva pesem, ki nas je  naš aktiven član Matija Turk s harmoniko posadil v čoln ''na jezero bliz Triglava…''
Mešani pevski zbor Krka, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Krka je bil ustanovljen leta 1971 na pobudo prvega generalnega direktorja Krka. V teh letih delovanja je v zboru prepevalo več kot 400 pevk in pevcev, v sedanji sestavi jih je 32. Seznam skladb, ki so jih izvajali do sedaj že presega število 500. Z daljšim vodenjem so ga zaznamovali profesorji Radovan Gobec, Miro Kokol in Sonja Čibej. Od 2009 dalje zbor strokovno vodi in usmerja glasbenica Urška Damiš. Pevke in pevci se nam bodo predstavili še z dvema pesmima: ljudsko v priredbi Alda Kumerja Tržiške tri, drugo pa Planinska Antona Foersterja.
Maja Židanek je učenka 2. razreda OŠ Vavta vas. Njena mladost ni ovira, da nam ni čudovito predstavila svoj izredni talent. Recitirala je pesem Anje Štefan Je dolga, dolga prašna pot. Bodimo kot popotniki pozorni na prečudovit svet ki nas spremlja na poteh, s pogledom odzdravimo cvetici zibajoči se v vetru… 
Za konec našega kulturnega programa pa smo ponovno prisluhnili našemu Matiji, ki nam je zaigral skladbo  Hava Nagila, izraelsko ljudsko pesem v prevodu ''veselimo se''.        
Z Loke so udeleženci dogodka odšli na Rozmanovo ulico 13, kjer sta Taja Štamfelj in Tim Gazvoda, predstavnika najmlajših članov Planinskega društva Krka Novo mesto s planinsko vrvjo zaprla dostop do vhoda.
Ga. Ljudmila Kastelec, vodja področja Službe za odnose z javnostmi v Krki-tovarni zdravil – d. d. iz Novega mesta in g Anton Progar, predsednik Planinskega društva Krka iz Novega mesta, sta nato svečano odprla vponki ter tako svečano namenita nove prostore društva članom, planincem in pohodnikom, ljubiteljem narave, predvsem pa vsem tistim, ki se zavedajo, da si je sedanja generacija naravo sposodila od svojih vnukov.
Za razliko od dopoldanskega dela, ko so predstavitev na Loki obiskali mnogi, je bilo v popoldanskem času tam zelo malo obiskovalcev. Nekaj jih je sicer le privabil kulturni program, otvoritvi društvenih prostorov  pa  je zaploskalo nerazumno malo prisotnih. Le zakaj?   

Nataša Damjanovič -

ŠESTNAJSTIČ NA TROMEJI

Neugodne vremenske razmere so tradicionalno že 16. srečanje planincev, krajanov in županov na tromeji občin Dolenjske Toplice, Kočevje in Žužemberk zamaknile iz začetka skoraj na konec septembra. Tudi v nedeljo, 24. septembra 2017, je neugodna napoved nekatere odvrnila od vzpona na najvišji vrh Suhe krajine, 888 metrov visok Sveti Peter. Kljub temu se je zbralo lepo število pohodnikov iz vseh treh občin, ki smo skupaj z županoma letošnje gostiteljice občine Dolenjske Toplice in občine Žužemberk ter podžupanoma občine Kočevje, preživeli prijetno nedeljsko popoldne.
Vsi trije predstavniki občin so izpostavili vrednote tovrstnega druženja in obljubili, da jih bodo še naprej vzpodbujali in podpirali. Podžupan občine Kočevje kot naslednje gostiteljice srečanja je zbrane že povabil na prihodnje druženje na tromeji. Predsednika planinskih društev Krka Novo mesto in Kočevje sta poudarila, da so planinci veseli vsake vzpodbude njihovemu delu in akcijam, s katerimi skušajo ohranjati zdrav duh v zdravem telesu. Tokrat so se povabilu na srečanje na tromeji še posebej številčno odzvali kočevski planinci z obljubo, da bo tudi v prihodnje tako. Udeležba dolenjskih planincev je bila nekoliko manjša predvsem zaradi več akcij, ki so potekale skozi celotni teden mobilnosti.
V relativno hladnem jesenskem dnevu je bil okusen in topel golaž več kot dobrodošlo okrepčilo, oblaki pa so na srečo zadrževali dežne kaplje, da smo lahko pokramljali zunaj, ustvarjali nova poznanstva in kovali načrte za prihodnja druženja v društvu in v Suhi krajini. Že prihodnjo soboto se z v organizaciji PD Krka povzpnemo na Debelo peč, v nedeljo pa se boo družili na pohodu iz Žužemberka do Močil. Vabljeni.

Valerija Vidmar
Foto: Miran Jenko -

EN DAN, DVE SMERI IN DVA POHODA - Pohod v tednu mobilnosti

V tednu mobilnosti Planinsko društvo Krka Novo mesto že vsa leta planira in izpelje pohod. Letos 20.9., dan prej dežuje kot iz škafa, temu primeren je bil tudi odziv in prijave, le štiri in seveda »korajžni« pohodniki iz VDC-eja  enota Šmihel Novo mesto.
Zjutraj bolj kot ne kislo vreme, deževalo pa le ni in pred  Rotovžem se nas je zbralo štirinajst. Pred pohodom nam je dobro jutro in srečno pot zaželel predsednik PD Krka  in  ob osmih smo odkorakali    proti Ragovemu logu, vasi Ragovo in ob Tovarni zdravil Krka mimo  Qlandije v Sevno. Tam nas je sramežljivo izza oblakov pozdravilo sonce (pa ne za prav dolgo) ,pridružila se nam je še ena pohodnica. Po dveh urah smo po gozdni poti in preko pašnikov bili v  vasi Črešnjice in le še nekaj minut je bilo potrebno ,da smo zagledali slap Kobila. Dragocen biser skrit med skale in drevje. Po ogledu smo imeli počitek in malico, se vračali do vasi Jelše in ob avtocesti do Sevna, kjer smo se razdelili v dve skupini. Ena je šla z avtobusom domov ,  druga pa z osebnimi avtomobili.
Že drugo leto pa je ob tednu mobilnosti sovpadel tudi pohod z Društvom diabetikov Novo mesto. Po prihodu domov s prvega pohoda sem imela kratek čas za kosilo in že je bilo potrebno od doma. Naključje je hotelo, da se nas je tudi za pohod na Mali Rigelj zbralo petnajst.
Do Riglja smo se, kot vedno odpeljali z avtomobili in že na začetku pohoda so nas pozdravile prve kapljice dežja. Rekli smo si: »zdaj je pa tega že dovolj, naj le počaka še slabi dve uri«, pa ni bilo tako. Razpeli smo dežnike, šli na pot do cerkve Sv. Uršule in naprej po travniku, kjer pa se je začel »lov« za šampinjoni. Eni malo večjo, drugi malo manjšo bero, pa vendar se je slišalo, »za večerjo pa le bo«. Na vrhu se nam je odprl  pogled do Plešivice, Kuma, Kopitnika in Straškega hriba v ospredju. Zaradi rahlega deževanja smo morali malo spremenit smer poti na asfalt, prišli smo do vasi Verdun pri Uršnih Selih od koder je bil pogled na vinski gorici Lubanc in Ljuben, pa na Uršna sela in vse do Trdinovega vrha. Vračali smo se večji del po že znani poti. Pohod pa smo zaključil  v zidanici pri Romani, kjer nas so pogostile Romana,  Silva in Anica. Kar prijetno je bilo kramljati in tudi sonce nas je pričelo izzivati,da bi pot ponovili, pa je nismo. Smo pa zvedeli, da bo v petek naša Silva slavila okrogel jubilej, sledila so voščila in slovo za štirinajst dni.

Fanika Vovk

Album -

21. SPOMINSKI POHOD NA GORJANCE IN NJEGOV NAJVIŠJI TRDINOV VRH

Tradicionalni, 21. spominski pohod na Trdinov vrh, posvečen spominu vsem preminulim članicam in članom našega društva, smo  tudi letos, že po pravilu imeli zadnjo soboto v avgustu.
Program prireditve je bil običajen. Zahtevnejšega pohoda iz Novega mesta, ki sta ga vodila ga. Rozi in g. Rudi Skube se je udeležilo 17 udeležencev,  manj zahtevnega iz Gabrja, ki ga je vodil Matej Kocbek pa 11.  Za pohodnike je bil predviden avtobusni prevoz iz Novega mesta do Gabrja, nazaj v Novo mesto pa bi se peljali tudi pohodniki zahtevnejše ture. V razpisu je bilo  poudarjeno obvestilo, da mora biti za avtobusni prevoz najmanj 30 prijav. Prijavilo se je le nekaj posameznikov, o čemer so spregovorili tudi člani Upravnega odbora dne 23.08.2017.
Pri naši koči na Gospodični smo pripravili priložnostno srečanje s kulturnim programom.
Tudi tokrat se je prireditev pričela s pesmijo Oj Triglav moj dom v tonski izvedbi Slovenskega okteta. Ga. Suzana Žura, povezovalka programa, je kratko predstavila zgodovino himne in poudarila vlogo Jakoba Aljaža vezano nanjo in da ima njegov ''pleh na očaku Triglavu dušo''.
G. Anton Progar, predsednik društva, je orisal pomembnejše letošnje društvene zmage, še posebej, da smo pridobili in uredili nove društvene prostore, pri čemer je poudaril pomoč MO Novo mesto in Krke – tovarne zdravil d. d. iz Novega mesta. Obžaloval je skromno udeležbo na tem srečanju. Žal iz objektivnih razlogov ni bila dokončana publikacija o Trdinovi poti.
Slavnostni govornik g. Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto je vsestransko pohvalil delo članov in vodstva društva, načrte za prihodnje je ocenil za smele in vredne podpore. Po njegovem je tudi množica dogodkov ''v dolini'' odtegnila marsikakšnega pohodnika, da se ni povzpel na Gospodično.
Ga. Ljudmila Kastelec, predstavnica Krke-tovarne zdravil d.d., je v pozdravnem nagovoru zelo pozitivno ocenila naše dosedanje delo in omenila sodelovanje tudi v prihodnje.
G. Rudi Skube, predsednik Meddruštvenega odbora Dolenjske in Bele Krajine in predstavnik Planinske zveze Slovenije je z obžaloval skromno število udeležencev in se kot pohodnik na 1. spominskem pohodu spomnil njegove zgodovine.
S posebno pozornostjo sta bila na prizorišče povabljena ga. Denise in g. Jože Jošt, ki sta že drugič prehodila Slovensko planinsko pot.  G. Rudi Skube kot predstavnik Planinske zveze Slovenije in g. Anton Progar naš predsednik, sta jima podelila simbolni znački PZS, udeležencem pa je voditeljica predstavila njun izreden podvig.
Kulturni program je bil pester, Maja nas je s harmoniko najprej povabila Veselo v Kamnik in nato še na Roblek. S skladbo na diatonični harmoniki se nam je predstavil enajstletni Matija, udeleženec našega planinskega tabora na Krnskih jezerih, še največ aplavza sta poželi Tija in Brina, ki se razdajata z mnogimi talenti. Najprej sta recitirali Svet je kakor ringaraja, nato v duetu kitar zaigrali in skupaj z voditeljico zapeli skladbi Siva pot in Zgodbo o prijateljstvu, zaključili pa z veseloigro O ženi, ki je prala žaklje. Skupaj z Majo pa smo kulturni program zaključili s Slakovo dolino tiho.
Kar nekaj pohodnikov se je nato povzpelo na Trdinov vrh in se z 22 stopinj C nato napotilo na dolinskih 32.

Album -

VZPON NA TRIGLAV

Kot vsa leta doslej smo tudi letos v PD Krka pripravili planinski izlet na Triglav. Že večkrat smo imeli v planu 3-dnevno turo, vendar smo jo morali zaradi vremenskih pogojev običajno skrajšati na dva dni. Letos pa smo v prelepem jasnem in ne preveč vročem vremenu izpeljali vzpon na Triglav skupaj s pohodom po najlepšem delu Julijskih Alp.
V zgodnjih jutranjih urah 20.8.  se je devet pohodnikov skupaj z dvema vodnikoma z osebnimi avtomobili odpeljalo iz Novega mesta proti Pokljuki. Z vzponom smo pričeli  malo pred osmo uro. Mimo Vodnikovega  doma smo se povzpeli do Kredarice, kjer smo si vzeli nekaj časa za počitek in tehnične priprave na vzpon, saj so bili med nami tako izkušeni planinci kot prvo-pristopniki. Brez težav smo se povzpeli na vrh. Žal nam je razgled ravno ob našem prihod zakril oblak. Vrnitev na Kredarico in nočitev v domu sta bila po osvojenem vrhu prijeten balzam za dušo in telo. Naslednji dan   smo naš pohod in druženje nadaljevali preko Planike, Doliča in Prehodavcev do 7. triglavskega jezera. Dan smo zaključili ob prijetnem druženju v planinskem domu. Zadnji dan smo naš pohod nadaljevali preko Planina pri jezeru in Vogarja do Stare Fužine. Vozniki so se odpeljali na Pokljuko po avtomobile, ostali pa smo analizirali turo in vtise. Na povratku smo si privoščili skupno kosilo ter se polni vtisov  in zadovoljstva, da smo vsi udeleženci uspešno opravili celotno turo, vrnili v Novo mesto ob 20.00 uri.

Pripravil: Anton Progar, vodja ture

Album -

PLANINSKI TABOR 2017 - PO POTEH ZLATOROGA IN SOŠKE FRONTE

Minilo je leto, ko smo "mladinci" preživljali dneve na planinskem taboru Završnica 2016. Imeli smo se več kot lepo. Uživali smo v naročju prelepih Karavank, oziroma njihovih najlepših vrhov: BEGUNJŠČICE, VRTAČE in STOLA. Da pa ne bi bilo "fovšije", smo se letos podali v Julijske Alpe, v predel, ki sta ga zaznamovali legenda o Zlatorogu in Soška fronta, na Komno in Krn ter Batognico.

 Na tabor smo odšli v ponedeljek, 24.7., ko smo se ob pol šesti uri sešli pri Qlandiji v Novem mestu. Zbralo se nas je enajst, kar je v tem trenutku kar lepo število, pa vendar je nekoliko slab občutek, ko se Mladinskega tabora udeležijo samo trije otroci. Vožnja do Savice je potekala brez zapletov, zapletlo pa se je v Bohinju, ko smo spoznali, da ima v Bohinju prav zares "dež mlade". Malce smo že začeli razmišljati o rezervni varianti, vendar sta vreme in Gric vse skupaj prepričala, da je edina varianta odhod proti Komni in naprej do Krnskih jezer. Ni nam bilo žal. Po počitku v koči pod Bogatinom nas je zopet poškropil dežek, vendar smo do Planinskega doma pri Krnskih jezerih prišli suhi in zadovoljni, da smo se podali na pot. Po nastanitvi v sobah smo bili deležni okusne večerje, nakar smo vodniki udeležencem predstavili načrt za naslednji dan, nato pa smo si vsak po svoje privoščili prost večer. Mladinci smo odigrali "človek ne jezi se", nato pa šli še do Krnskega jezera, od koder smo si ogledali naš naslednji cilj, KRN.

Zjutraj nam popolnoma jasno nebo pove, da nas čaka velika nagrada za pogum in trmo prejšnjega dne. Krave nas z zanimanjem opazujejo, ko nas Gric popelje mimo jezera, v prvo strmino pod Krnom, Diana pa nam predstavlja rožico za rožico. Malce višje vidimo tudi skrivnostne kokoške, belke, nad nami se oglašajo ovčke,...ko pa dosežemo Krnsko škrbino, se nam zopet pokažejo sledovi trpljenja narave in ljudi med 1.Svetovno vojno. Čudovit pogled proti Soči in Jadranskemu morju, potem pa vzpon proti glavnemu cilju letošnjega tabora - KRN 2244 -, ki ga malce po deseti »osvojimo« prav vsi. Kosilo v Gomiščkovem zavetišču na Krnu, okusno in prijazno postreženo. Po kratkem spustu do Škrbine nas je čakal še en vzpon na legendarno Batognico, kjer še enkrat lahko začutimo krutost vojne v tem prečudovitem delu naših SLOVENSKIH gora. Spust čez Peske in Prag, proti Prehodavcem in zgodaj popoldan smo že nazaj v domu. Še dobro, da smo pohiteli, saj smo zopet lahko iz tople jedilnice gledali sodro in dež, ki smo jima za las ušli. Večer nam popestrijo, kot čreda, nevzgojeni mladostniki iz sosednje Italije.

Po zajtrku se z Diano in Gricem odločimo, da zaradi slabe vremenske napovedi izpustimo vzpon na Lanževico in potikanje ter raziskovanje po Lepi Komni, tako, da po postanku v Domu na Komni odidemo nazaj proti Savici, kjer 26.7. okoli 14. ure, en dan prej, zaključimo naše potepanje po POTEH ZLATOROGA IN SOŠKE FRONTE.

Naj še kaj dodam ? Morda to, da mi je resnično hudo, ker program letošnjega tabora ni prepričal še kakšnega mladega planinca, kljub temu pa sem vesel vseh malo manj mladih, ki menim, da jim ni bilo žal, da so bili del naše "ekipe", v kateri je vsak od nas prispeval svoj delež k čudovitim trenutkom, ki smo jih preživeli v tako lepih predelih Julijskih Alp.
Naj se zahvalim vsem, ki ste bili kljub slabši vremenski napovedi del našega tabora, še posebej pa hvala Somyju za fotografiranje, Diani za spoznavanje rožic, Gricu za "korajžo" in pravi korak. Hvala tudi staršem krasnih otrok, ki so nam jih zaupali, saj so se s tem taborom pričeli pripravljati na Mladinski planinski tabor "TRIGLAV 2018".

Lep planinski pozdrav, Milan Kraljič

Zdravko Damjanovič - Somy -	1. dan	2. dan	3. dan
Diana Serini -

OKREŠELJ

Pogledam razpise pohodov za julij,  o super, Okrešelj in Mrzla gora. Mrzlo goro, sem takoj »odpisala«, ja do Okrešlja bo pa šlo, le odhod ob petih zjutraj mi ni bil najbolj všeč. Pa vendar,  v hribe se gre zgodaj,  sploh pa iz Dolenjske. Pošljem prijavo in čakam na nedeljo 9. julij 2017.

V soboto zvečer pripravim uro  da me pokliče ob štirih, toda glej ga zlomka, zbudim se brez ure  dvajset minut  do petih in ne morem verjeti, da je to res?  Žal je bilo res!  »Po vojaško« uredim vse  potrebno, res, da brez kavice in že sem pred garažo, kjer me čakata Joži in Zvonka , na zbirnem mestu  pred Krko smo bile tik pred peto , » zamudile nismo«.

Matej nas razdeli v dva avtomobila in odpeljemo se proti Logarski dolini.  Še pred startom, so se dogovorili, da tokrat Mrzle gore ne bodo osvajali, ker je preveč vroče, zato smo lahko imeli v Lučah postanek za kavico. Na zbirnem mestu sta nas čakala še dva pohodnika in ob osmi uri smo najprej naredili skupinsko fotko, nato pot pod noge proti slapu Rinka in naprej na  Okrešelj.  Joži , Zvonka in jaz, smo takoj povedale, da naprej od Okrešlja ne gremo , zato  smo v zamiku korakale za našo ekipo.

Kako smo bile vesele planincev, ki so prihajali z gore, da smo  lahko počivale. Med potjo smo občudovale gorsko cvetje, imele smo občutek, da nas hladi tudi hladna Savinja in v dobri uri in pol smo bile tudi  pred kočo na Okrešlju. Seveda naši »brhki« pohodniki so bili tedaj že napoti  proti Savinjskemu sedlu, le Dragica se je sončila pred kočo.

Po okrepčilu in pogledih proti Klemenči jami, Krofički, Ojstrici, Planjavi in Kamniškem sedlu  smo se odločile, da gremo do  spominskega obeležja pokojnim planincem in tragično preminulim petim gorskim reševalcem. Na poti do obeležja smo srečale Rudija, ki se je že vračal in  je bil naš fotograf. Skupaj smo se vrnili do koče, kjer smo kramljali o planinskih doživetjih.  Pri sosednji mizi sem  zagledala planinskega prijatelja Francija iz Maribora. Tudi midva sva poklepetala  o planinskih doživetjih.  Še malo počitka, nato pa smo  se me  odločile, da tako kot gor, gremo »po svoje« tudi dol. Počasi, previdno in spet z opazovanjem  vršacev, cvetja, pa počitek in napitek pri izviru Savinje in že smo bile v dolini.

V senci smo tako čakale in dočakale naše pohodnike. Po krajšem počitku smo posedli v avtomobile se odpeljali še do hotela Plesnik, kjer smo si pogledali slapišče Palenk.  Z najlepšimi  planinskimi  vtisi  na  dan preživet   pod  vrhovi in tudi  na vrhu Kamniških Alp,   smo se brez  postanka  vrnili domov  v  vroče Novo mesto.

Rudi, Tone, Fani -

POHOD PO KRAJINSKEM PARKU RAKOV ŠKOCJAN

Z avtobusom firme FS smo se ob 6.30 odpeljali proti Ljubljani, skozi Trebnje, da je tam vstopilo še sedem planincev, nato pa proti Uncu v Rakov Škocjan. Načrtovanega postanka na počivališču Lom zaradi nepopisne gneče nismo mogli izvesti. Pri Hotelu Rakov Škocjan (ta je bil žal zaprt) so se nam priključili še trije planinci PD Kočevje (skupaj torej iz PD Krka Novo mesto, PD Pohodnik, PD Polet Šentrupert in PD Kočevje).
Vse o Rakovem  Škocjanu nam je vodja izleta Rozi razložila že na avtobusu, številne informacije o tem Krajinskem parku pa smo lahko razbrali tudi na izobraževalnih tablah ob zelo lepo označeni naravoslovni učni poti, ki smo se je lotili pri Malem naravnem mostu, z ogledom od zgoraj in od spodaj, nato pa nadaljevali proti Velikemu naravnemu mostu, počivali pri ruševini cerkvice sv. Kancijana, si ogledali tudi Tkalca jamo oz. Zatočno jamo v katero ponikne reka Rak, ki nas je spremljala na celotni poti in pot zaključili pri Hotelu Rakov Škocjan točno ob 12. uri. Ker smo ogled zaključili razmeroma zgodaj smo se v Uncu ustavili pri gostišču Portus, kjer smo si vzeli čas za daljši počitek in izmenjavo vtisov o tem naravnem biseru. V Novo mesto smo se vrnili ob 15. uri.

Na pohodu smo bili planinci kar štirih PD Našega MDO-ja in res škoda je, da je morda slaba vremenska napoved nekatere odvrnila od udeležbe. Večina si je na Krajinski park ogledala prvič in imeli so res kaj videti in doživeti.

Rudi Skobe

Album -
Vse fotografije Somy -

NOČNI POHOD NA TRDINOV VRH

V petek 23.6.2017, na zadnji šolski dan, smo pripravili tradicionalni nočni pohod na Trdinov vrh. Bilo nas je 12. Ker nas je malo skrbelo zaradi vremena, smo se odločili, da se odpeljemo do Krvavega kamna, prek košenic osvojimo Trdinov vrh, nato pa se spustimo do Gospodične. Malo po 20. uri smo se okrepčali v Domu pri Gospodični, kjer nas je prijazno sprejel Blaž. Kresa nismo kurili, kljub temu pa smo se imeli zelo "luštno". Pohod smo zaključili pri Krvavem kamnu, kjer smo udeležence povabili na mladinski tabor konec mesca in na otvoritev novih društvenih prostorov. Prisotni so bili otroci OŠ Otočec, Stopiče in dijak Šolskega centra Novo mesto. Poleg mene sta bila vodnika Jože Kranjc in predsednik Tone.

PLANINSKO ŠOLO SMO ZAKLJUČILI Z IZLETOM NA LOVRENŠKA JEZERA

Ob rednih mesečnih pohodih smo se večkrat pogovarjali, da bi bilo zelo dobro tudi našim pohodnikom ponuditi osnove vsebine s področja planinstva. Ideja je takoj padla na plodna tla. Že ob koncu leta 2016 smo se s Planinskim društvom Krka dogovorili, da s planinsko šolo pričnemo takoj v začetku leta 2017. Organizacijo in koordinacijo planinske šole je prevzel g. Tone Andrejčič in tako smo s prvim predavanjem pričeli  že 11. januarja. 19. aprila so naši slušatelji pisali test in ga vsi tudi uspešno opravili.  Na trinajstih srečanjih, ki smo jih imeli ob sredah med 8.00 in 9.00, včasih tudi do 9.45, so predavatelji našim uporabnikom na njim razumljiv način, preko slikovnega gradiva, PowerPointa in drugih praktičnih pripomočkov, predstavili vse potrebne vsebine, ki so predpogoj za varno in vsestransko doživljanje gorskega sveta. Vsebine planinske šole so bile zelo zanimive tudi za uporabnike, ki sicer zaradi fizičnih omejitev težje hodijo in se ne udeležujejo pohodov. Redno se je šole udeleževalo 29 uporabnikov in jo tudi, več kot uspešno, zaključilo. Imeli smo čudovite predavatelje Toneta Andrejčiča, Toneta Progarja, Jožeta Peršeta, Romana Miheliča, Mladena Živkoviča in Andrejo Bartolj Bele. Prvo pomoč je predavala naša sodelavka Janja Jakše.  Predavatelji so vsak svojo temo predstavili izredno zanimivo.
Pika na i pa je bil nagradni izlet na Lovrenška jezera. Naročili smo lep sončen dan, veliko dobre volje, nekaj malega malice in vode, avtobus s prijaznim šoferjem, odlično družbo  in se v torek, 20. junija ob 7.00 izpred VDC v Šmihelu, podali na pot proti Rogli. V Mokronogu sta se nam pridružila naša vodnika Rozi in Rudi Skobe. Na Rogli smo se razdelili v dve skupini. Večja skupina se je podala na triurno turo do Lovrenških jezer, manjša skupina je prilagodila pot svojim članom in se sprehodila po Rogli, odšla do koče na Pesku, kjer so uživali ob spoznavanju in božanju lipicancev in se imeli prijetno v lepi neokrnjeni naravi.  Tura na Lovrenška jezera je bila za nekatere pohodnike bolj, za druge manj zahtevna, za vse pa prijetna in zanimiva. Ob poti nam je naša vodnica Rozi povedala mnogo zanimivosti o sami naravi, ki je resnično neokrnjena in čudovita. 
Izlet smo zaključili s podelitvijo priznanj, značk in daril za opravljeno planinsko šolo in okusnim kosilom na kmetiji, kjer so nas postregli s pohorskim loncem in domačim »štrudlljem«.
Dan smo zaključili zelo prijetno, nahranili smo dušo in telo in si obljubili, da naslednje leto izlet spet ponovimo.
Hvala planinskemu društvu Krka in njihovim članom, ki nam vedno znova pomagajo odkrivati lepe kotičke naše domovine, Tonetu, Faniki, Marici, Kristini in vodnikoma Rudiju in Rozi, hvala naši prostovoljki Cvetki in direktorici Romani, ki se je prijazno odzvala našemu vabilu, Andreju, očetu naše Eme in vsem sodelavcem- skupaj smo ustvarili prijeten tim in omogočili našim uporabnikom še eno v nizu prijetnih izkušenj.

Melita Jarc

DAN PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2017

Del planinskih doživetij skozi fotografski objektiv.

Foto: Z.D. Somy -

PLANINSKI TABOR BUDVA 2017

Letošnje tradicionalno planinarjenje na Jadranu smo doživljali od 6. do 13. junija v črnogorski Budvi. Že sama dolžina poti je bila svojevrstni izziv, ki smo ga v celonočni vožnji uspešno preživeli. Številčni mejni postopki so nas rutinirano prebujali iz dremeža, bolj dinamična pa je bila pot do hotelskih sob v HTL Slovenska plaža.  Do naših sob v vili Ružmarina so nas prepeljali s posebnimi vlakci, zaradi razsežnosti hotelskega kompleksa z mnogimi uličicami in urejenimi parki pa smo si lahko v prvih dneh pomagali z namensko mapo (ravninsko in ne planinsko).
Vsakodnevno kopanje v prijetno toplem in čistem morju (razen zadnjih dveh dneh, ko so na sami plaži gradili betonski temelj za nov objekt) smo si organizirali individualno, razsežna riviera je ponujala vse mogočo kulinariko, zabavo in možnosti zapravljanja.
Naš najpomembnejši cilj Lovčen smo vsi uspešno osvojili. Mnogi so odmikali pogled v dolino proti Kotorju, ko je voznik Jernej izredno vijugal po ozki vijugasti cesti navkreber in se srečeval z neotesanimi vozniki. Zadnji del poti do stopnic mavzoleja Petra Petrovića Njegoša, ki se bohoti na vrhu Lovčena, smo po hribovsko prepešačili po krajši stezi, nekateri pa po daljši asfaltni poti. Za vse pa je bilo 461 stopnic, tudi skozi predor in galerijo do ploščadi pred mavzolejem poseben doživljaj, še prav posebno pa ogled notranjosti mavzoleja. Takoj po tradicionalnem skupinskem poziranju nas je g. Robert iz Relaxa presenetil, ko je našemu predsedniku podaril košček pozlačenega mozaika s stropa mavzoleja kot pozornost za novo društveno pisarno. Na veselje mnogih smo se vrnili v dolino preko Cetinja.
Ponudba ga. Nine za jutranjo telovadbo je bila izredno dobrodošla. Tudi park pred balkoni naših sob je bil prav namenski, ograja sobe v pritličju pa je bila ''planka'' ob koncu za ustrezno okrepčilo.
Skupinska vožnja s čolnom po zalivu Budve nas je približala Sv. Stefanu, mondenemu biserju in obema plažama pred njim.
Žal zaradi spleta okoliščin nismo uspeli obiskati sosednje Albanije, mnogi pa kljub načelni najavi za klasično planinsko turo v pogorje, je tudi zaradi visokih temperatur, niso pogrešali.
Že prvi dan smo odkrili pravo lokacijo za druženje, v senci in ob hladni pijači. In dodali smo še eno, kjer je ''gospodarila''  gostinka ga. Ana.
Na predvečer odhoda smo doživeli tudi ''Antonovanje'', priložnostno ''romplanje'' eni Tončki in trem Tonetom. Skromno, vendar prijazno in prijetno…
Ga. Karolina nam je s svojimi sestavki v rimi prijetno popestrila vožnjo proti domu. Prava mojstrica!

Sestavil in foto: A. Murgelj -

TRETJIČ DRŽAVNE PRVAKINJE

Naše NARCISE  so Tina, Julija, Ana, Klara in pa kljub tokratnemu izostanku Špela, vse pridne učenke Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.
V tej sezoni so dekleta tekmovala ( Gorenjsko - dolenjska liga ) v kategoriji B ( učenci od 7. do 9. razreda oš ). Ker so se na žalost ( višja sila ) udeležile le dveh tekem v ligi so s tretjim mestom za las zgrešile državno tekmovanje SPOT. Ker pa je bistvo vsega predvsem gibanje v naravi, druženje in še kaj, se je možno tekmovanja udeležiti tudi v odprtih kategorijah ( G1 : manj zahtevna za osnovnošolce, G2 : manj zahtevna za ostale, H bolj zahtevna primerljiva  z kategorijo Č oz. D - odrasli, ter I srednje zahtevna,primerljiva s C - srednješolci ). Dekleta smo v zadnjem trenutku prijavili v kategorijo G1, kar so nam dekleta poplačala z zmago v tej kategoriji, ki je po zahtevnosti enaka kategoriji B. Tokrat so tekmovale le štiri, saj je na žalost Špela zaradi zdravstvenih razlogov za svoje prijateljice NARCISE pesti stiskala doma. Ker  so tekmovale le štiri so ostale tudi brez nekaj dodatnih točk, vendar so še enkrat pokazale da so EKIPA in si z vsemi najdenimi kontrolnimi točkami, ki jih je bilo kar 10 ter z znanjem pri testih in pri praktičnih nalogah (1. pomoč, orientacija, poznavanje gorstev, rože, vozli...) priborile zmago. 
Tekmovanje - SPOT  je potekalo v Žetalah, pod Halozami na precej zahtevnem terenu, 20 in 21 maja, organizirala pa so ga društva, ki delujejo v Podravski orientacijski ligi.
Priznam, da so me dekleta kljub temu, da so bile v minulih dveh letih že dvakrat  zmagovalke SPOT-a ( v kategoriji A ) resnično presenetile in sem resnično ponosen na njihov odnos to teh tekmovanj. 

Milan Kraljič

3. SREČANJE MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih

Že prvi jutranji pogled v nebo je napovedal obetajočo soboto 27. maja 2017. To še najbolj velja za planince, ki smo združeni v Meddruštvenem odboru za Dolenjsko in Belo krajino (MDO) in smo imeli planirano srečanje planincev našega MDO pri Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih. Letos smo bili organizatorji mi pr PD Krka in je bilo vznemirjenje še toliko večje v upanju, da bo udeležba velika, da bo kulturni del stekel po planu in zadovoljstvo udeležencev ne sme izostati.
Prvi planinci so pričeli prihajati že krepko uro pred enajsto, ko je bil napovedan kulturni program. Prihajali so iz različnih smeri. Najbolj oddaljeni iz Novega mesta, Kostanjevice, Semiča, Črnomlja in Metlike. Najbolj zgodaj so vstali Črnomaljci, ki so krenili že ob 2. uri zjutraj, da so pravočasno prišli na srečanje.
Zbralo se nas je približno 180 planincev, ki smo prisluhnili pozdravnim govorom, nato pa so nas navdušili učenci OŠ Brusnice s svojim kulturnim programom z recitacijami in violino. Malo močnejši aplavz pa si je prislužil »Brusniški Maček« s svojim samozavestnim nastopom. Simpatične osnovnošolce je pred mikrofonom zamenjal kar Krjavelj, ki je prisotne pozabaval s svojimi aktualnimi domislicami.
Za zaključek smo spoznali ekipo dvanajstih jeklenih planincev, ki so ob 50 letnici Trdinove poti to 160 km dolgo pot prehodili v štirih dneh. Predsednik PD Krka Novo mesto jim je svečano podelil osvojene značke in potrjene izkaznice.   
Nadaljevanje dogajanja je prevzel v nadzor duet Andreja Bajuka, ki je planince pripravil, da se zavrtijo v plesnih taktih vesele glasbe.

POHOD Z DVOJNIM PRESENEČENJEM

V sredo 24. maja 2017 smo se pohodniki Društva diabetikov Novo mesto spet zbrali pri Osnovni šoli Grm. Veseli smo bili, da je po daljši odsotnosti prišel pobudnik pohodov pri DD Novo mesto Silvo oblak. A glej, prišel je in povedal, da se žal več ne more udeleževati pohodov, mogoče pa še na kak lažji, redno pa se več ne bo udeleževal. In to je bilo prvo presenečenje,  bilo negativno. Drugo pa je bilo pozitivno presenečenje zame,  kot vodji teh pohodov namreč poklonil mi je zelo lepo darilo, s katerim mi je za trenutek vzel  dih,  in ostala sem tudi brez besed. Pa vendar,  uspela sem se zahvaliti in ga iskreno povabiti  v našo družbo, kjer bo vedno dobrodošel in sprejet z največjim veseljem.
Naredili smo še skupinsko fotografijo, nato pa smo se odpeljali na izhodišče pohoda v Dolnje Kamence od koder smo se podali do Gornjih Kamenc, Daljnega vrha, kjer smo sicer malo zgrešili pravo pot, kar pa se  je prišlo še kako prav, saj sicer nebi videli cvetočih travnikov. Ob robu gozda smo nato prišli na pravo pot, od koder smo se spustili v dolino Bezgavec do piknik prostora. tam smo imeli počitek in klepet. Pot smo nadaljevali naprej ob potoku. Na izhodišče smo se vrnili po dveh urah in pol prijetnega druženja.
Poslovili smo se za štirinajst dni, ko bomo odšli na pohod ob Divjem potoku.

SNEŽNIK

V soboto, 13. maja se nas je kar velika skupina planincev odpravila proti Notranjski. Planincem planinskega društva Krka, vodnikom in mentorjem so se tokrat pridružili dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, ki so na ta način opravili del svojih šolskih  obveznosti, ter dijaki iz Poljske, iz mesta Torunj, ki so preko Erasmus + projekta na izmenjavi na Grmu. Med udeleženci so bili tudi 4 pogumni osnovnošolčki. Vseh skupaj nas je bilo kar 54.
Razpis je obetal čudovit vzpon na Snežnik oz. Veliki Snežnik, ki  je z višino 1796 m najvišji vrh notranjskega hribovja v bližnji in daljni okolici, zato je z njega lep razgled po večjem delu Slovenije in bližnje sosednje Hrvaške. Ob lepem vremenu tako vidimo prek prostranih gozdov Notranjske najvišje vrhove Julijskih Alp, Kamniško Savinjskih Alp in Karavank na slovenski strani ter Gorskega Kotarja in Istre, kjer izstopajo Risnjak, Snježnik in Učka.
Kljub temu, da smo se na avtobus vkrcali v sončnem Novem mestu in se večji del poti peljali po lepem vremenu, 13 dan v mesecu ni razočaral s  svojim  slovesom zakletega dneva in nam ni dovolil uživati v razgledih in lepem vremenu. Na poti proti vrhu smo po dokaj spolzkem terenu korajžno zakorakali v meglo. Rahlo pršenje nas ni zmotilo. Nekateri udeleženci vzpona, ki niso bili najbolj primerno pripravljeni, so ugotovili, da so pohodniški čevlji nujno potrebni za varen korak. Predvsem za dijake je bila dragocena tudi izkušnja solidarnosti, ko smo oskrbnikoma koče dostavili 'špežo', saj je vse dobrote, s katerimi smo postreženi v planinski koči, potrebno dobršen del poti prinesti peš. Vsak od nas si je tako naložil še dodatno breme in ga nesel do vrha. Seveda so se nam v koči zahvalili in nas postregli s čajem in kavo. Predvsem gostje iz Poljske so bili navdušeni nad okusno joto  in jabolčnim zavitkom.
Kljub temu, da smo pričakovali, da se bo vreme uneslo, nas je na poti v dolino ujela nevihta s sodro, zaradi česar smo bili dodobra premočeni. Pelerine in dežniki so bili v pomoč, niso pa nas popolnoma zaščitili.  Ponovno smo bili deležni neprecenljive izkušnje, kako se je potrebno pripraviti za pot v hribe. Kdor ni imel rezervnih oblačil, ki so bila varno spravljena v nepremočljivem nahrbtniku ali vsaj v plastični vrečki, se na Sviščakih, kjer nas je čakal avtobus, ni počutil najbolje, saj se ni mogel preobleči v suha oblačila.
Kljub vsemu je bilo vzdušje na pohodu odlično. Vsi smo bili veseli druženja v naravi. Morda je bil korak malo prehiter za otroke in goste iz tujine, ki niso navajeni hoje v hrib, ali pa so slabše kondicijsko pripravljeni. Glede vremena pa ni bilo pripomb. Vsi smo se zavedali, da v hribih ni slabega ali neprimernega vremena, so le neprimerna oblačila in oprema. Glede razgleda pa smo si bili edini, da bomo še kdaj preizkusili vzpon na Snežnik in morda bomo tedaj deležni najlepšega razgleda, ki nam ga lahko ponudi.

50 LET TRDINOVE POTI

Pred 50 leti je Planinsko društvo Novo mesto (danes je to Planinsko društvo Krka  Novo mesto) trasiralo krožno planinsko pot okoli Novega mesta po dolenjskem gričevju, ki ga je Janez Trdina opisoval v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih. Od tod tudi ime poti. Otvoritev je bila 21. maja 1967.
Za obeležitev 50. obletnice Trdinove poti je PD Krka Novo mesto organiziralo neprekinjen pohod po njej v štirih dneh. To pomeni, da morajo planinci v tem času prehoditi 160 km.
Glavne točke na poti so: Novo mesto, Frata, Lukov dom na Bazi 20, Mirna gora, Jugorje, Gospodična, Trdinov vrh, Kostanjevica, Pleterje,Otočec, Hmeljnik, Novo mesto.
Pričetek ture je bil v Novem mestu, 18.05.2017 ob 6. uri od koder je krenilo 14 planincev. Na poti so se jim na posameznih etapah pridružili tudi drugi planinci, ki so z glavnino prehodili le del poti. Tako je na cilj prispelo 21 planincev. Od teh je celotno pot prehodilo 12 »jeklenih«, ki so na cilju pred novomeškim rotovžem dobili še zadnji žig in spominsko značko, ki potrjuje prehojeno pot.
Iskrene čestitke vsem udeležencem!

Tekst in foto:
Zdravko Damjanovič - Somy

Na cilju

Utrinki s poti - Foto: Mladen Živkovič

"NARCISE"

"Narcise" učenke Osnovne šole Škocjan pod mentorstvom našega vodnika Milana Kraljiča kljub okrnjeni zasedbi (le štiri  od petih) še tretjič državne prvakinje v orienatciji, tokrat  v kategoriji G1.

Vodnik je napisal: "pa vseeno dober rezultat",  jaz pa dodajam "ne dober - ODLIČEN rezultat.

Iskrene čestitke tekmovalkam, mentorju in tudi mamici Maji, ki je tokrat poskrbela za spremstvo.

F. Vovk

MLADI NARAVOVARSTVENIKI 2017

PD Krka Novo mesto dobro skrbi za naravovarstveni podmladek. Tudi letos smo organizirali usposabljanje za gorske stražarje na Kmetijski šoli Grm, za dijake , ki se izobražujejo za poklic naravovarstveni tehnik. Udeležilo se ga je 44 dijakov in tudi 2 profesorici sta jim bili za vzgled. Predavanja smo opravili že v mesecu januarju, 4. maja pa smo v lepem in sončnem vremenu opravili še naravovarstveno ekskurzijo na Lovrenška jezera na Pohorju. Dijaki so se aktivno vključili v izobraževanje, s svojim obnašanjem v naravnem okolju pa dokazali, da bodo s svojim delom in zgledom skrbeli za varovanje in ohranjanje narave, predvsem pa gorske.
Na zaključku, na podelitvi izkaznic in značk, so se iskreno razveselili, kajti značke so se jim zdele lepe. Število gorskih stražarjev v našem planinskem društvu se veča, kajti letos smo izvedli že 2 usposabljanja. Upamo, da bomo lahko kmalu rekli: VSI  PLANINCI, VARUHI NARAVE! In to dobesedno.

Zapisala vodja usposabljanja
Rozi Skobe

1. SEJA UO PD KRKA NOVO MESTO V NOVIH PROSTORIH

V petek 28. aprila 2017 sta predstavnika Planinskega društva Krka Novo mesto, Anton Progar in Nejc Šinkovec, prevzela ključe novih prostorov društva na Rozmanovi ulici 13.
Takoj naslednji dan je akcijska ekipa naših planincev pljunila v roke in pričela s prvimi selitvenimi opravili.
Tretjega maja pa je bila v novih, pomanjklivo opremljenih prostorih, že kar seja UO.

Nekaj foto utrinkov je v Albumu.

MIRNA GORA-PODSTENICE-SVETI PETER-DVOR

Letos je bil že 23. pohod z Mirne gore na Svetega Petra, ki ga je, kot zmeraj na Velikonočni ponedeljek, pripravila planinska skupina Dvor. Pot ni zahtevna, se pa vleče po makadamskih cestah v roških gozdovih v nedogled. To je eden prvih daljših pohodov v letu in šest do sedem  urna hoja zahteva precej kondicije, dobro uhojeno obutev in čvrste noge. Da o dobri volji in vztrajnosti niti ne govorim. Ko smo se zagrizli v zadnji hrib pod vrhom Svetega Petra, je bilo videti kar nekaj utrujenih obrazov pa tudi sam sem se pošteno oznojil.

Velikonočni pohod smo začeli na Dvoru in se ob svitu odpeljali z avtobusom na Mirno goro. Kljub deževnemu tednu se nas je zbralo 40 pohodnikov. Na Mirni gori pa se je pridružil še Stane s svojim črnim kodrastim kosmatincem.

Mirna gora je 1047 m visoki kopasti vrh na Belokranjski strani Kočevskega Roga. Razgleda nima, ker je vrh poraščen z gozdovi in mi ga nismo obiskali. Naše kurjenje velikonočnih dobrot smo pričeli izpred planinskega doma na 1000 metrih nadmorske višine. Spuščali  smo se po makadamskih cestah in križiščih, kar malo preveč, saj smo vmes morali večkrat v hrib nadoknaditi izgubljeno višino. Križišča so v Rogu vsa enaka, zato so markancisti PS Dvor že dan prej pripravili tablice z rdečimi puščicami in napisom Sveti Peter. Puščic je bilo dovolj, indijancev pa nismo videli.

Prvi počitek je bil na Jelenici, kamor je Vaso pripeljal kanister čaja. Ob hrani iz nahrbtnika nam je bila to prava gostija. Neki nergači so se kmalu odpravili naprej in razbili strnjeno skupino, mi pa smo še malo počivali. V Podstenicah, pri Čebelarskem domu, smo imeli drugi postanek. Leta 2000 so člani Čebelarskega kluba iz Straže vzeli v najem prazno gozdarsko hišo in v njej s prostovoljnim delom uredili čebelarski muzej. Škoda, da je bil dom zaprt. Tretjič smo se ustavili na Primožu, kjer nas je že čakal Vaso s čajem. Spet kratek počitek, spet smo grizli ostanke velikonočnih dobrot iz nahrbtnika in zalivali s toplim čajem. Od tod se cesta bolj dviguje kot spušča in zahteva spočitega pohodnika, kar pa nam ni bilo ravno dano. Tukaj se je krepko poznala dolžina poti. Kar ni je hotelo biti konca, za vsakim ovinkom je bil še en ovinek, oznake, ki bi kazala na vrh Svetega Petra pa nikjer. Če bi se Vaso pripeljal mimo, bi se kar z njim odpeljal naprej tudi, če bi moral sedeti na praznem kanistru čaja.

Končno lesena postaja za pesek in tista majhna hudo pričakovana oznaka za vrh. Pot do vrha mi je dobro znana, saj smo tu večkrat nosili material za obnovitrev zavetišča, hrano in pijačo pa orodje in žeblje. Na vrhu so nas pričakali dežurni prijatelji, ki so odprli zavetišče, zakurili ogenj v paviljonu in nas postregli s prijaznimi pogledi. Pričakal nas je tudi župan občine Žužemberk s soprogo. To pomeni, da je bil naš pohod zelo pomemben in odmeven. Zadnji so prišli markancisti s šopom puščic na tablicah, ki so jih med potjo odstranili in tako za nami počistili oznake za naš pohod.

Ves čas smo imeli lep dan, sonce je sijalo skozi goste veje roškega gozda, a vročine ni bilo. Z nami so bili tudi pohodniki drugih planinskih društev, najstarejša paohodnica pa je bila Jelka Može, ki bo letos že četrtič napolnila dvajset pomladi. Razgleda pa ni bilo ne vem kaj. Tudi z vrha ne. To pa še ni bilo vse. Morali smo se spustiti do Dvora, kjer so nas po več kot 31. kilometrih čakali naši jekleni konjički.

Miran iz Boršta

NOVA SPLETNA STRAN PLANINSKEGA DRUŠTVA KRKA NOVO MESTO

Spoštovane planinke, planinci in ljubitelji narave.

Obveščam vas, da je z današnjim dnem, 15. aprila 2017 zaživela nova spletna stran Planinskega društva Krka Novo mesto, ki vas bo od sedaj naprej redno obveščala o dogajanju v planinskem društvu.

V popolno prenovo strani nas je prisililo dejstvo, da je avtor minule spletne  strani prepovedal nadaljnjo uporabo njegovega izdelka. Svojo zahtevo je utemeljil s prepovedjo objav reklamnih pasic drugih ekonomskih subjektov na spletnem mestu, kar se pa ne ujema z željo sponzorjev in donatorjev društva, ki pričakujejo za svoj prispevek ravno objavo svojih znakov na spletišču, da ne ostanejo s svojim dejanjem anonimni.

Kakor koli že, je pred vami nov izdelek, katerega poslanstvo je, da bomo vsi zainteresirani s skupno močjo in prispevki obveščeni o planiranih in minulih dogodkih v našem planinskem društvu.

Spretna stran je amaterski izdelek, v katerega je vložen le prosti čas in dobra volja avtorja. Zato se za vse napake, ki so pri delu nastale, opravičujem. Za vse utemeljene in dobronamerne kritike se priporočam na naslov planinskega društva.


Avtor spletne strani
Zdravko Damjanovič - Somy

DELAVNA AKCIJA GORJANCI

Za delavno akcijo v društvu je najprimernejši dan sredi tedna, običajno popoldne, ko se je lahko udeležijo tudi zaposleni  in ne le upokojenci.
To pot se nas je zbralo enajst članov društva PD Krka Nm, v četrtek 13.4.2017 ob 15,30. uri na parkirnem prostoru pri Kmetijski zadrugi in se na hitro razdelili v posamezne skupine z določenimi zadolžitvami. Dva planinca sta šla od šumečega potoka proti planinskemu domu, da popravita pot, odtekanje meteornih voda in stopnice na poti. Dekleta so bila zadolžena za čiščenje okolja, ki ga zasvinjajo »ljubitelji« narave. Ravno za te »ljubitelje« so polne plastenke in pločevinke z lahkoto prinesene v gore, prazne so pa pretežke za v dolino.  Tretja ekipa se je lotila lesenih in dotrajanih ograj ter čiščenja grmovja, zadnja ekipa pa je odšla v gospodarsko poslopje pri planinskem domu in ga temeljito pospravila.
Čeprav je bilo malo časa na razpolago, smo bili zelo uspešni, saj smo načrtovano uresničili, s tem pa smo si zaslužili tudi poštenega prigrizka in prijetnega tovariškega klepeta ob jedi. Urni kazalci so se že približevali 20. uri, ko smo se odpravili v dolino.

Tekst: Zdravko Damjanovič - Somy
Foto: Nataša D.

POHOD NA LISCO

V soboto 8.4.2017 mi je bilo na pohodu zelo všeč. Imeli smo lep sončen dan. Bila je dolga in naporna pot. Zelo mi je bilo všeč, ko smo se ustavili pri Darinkinem zavetišču. Dobili smo slastno pecivo in okusen čaj. Nato smo se povzpeli na prvi vrh Ješivec, ki je visok 934 m. Nadaljevali smo pot proti vrhu Lisce in občudovali cvetlice - podlesne vetrnice, kukavice, kalužnice in cvetoča drevesa. Na hribu pred nami smo že videli belo okroglo napravo – meteorološki radar in  tako smo vedeli, da nismo več daleč do našega cilja. Z bratrancem Timom sva na vrh Lisce (948m) prišla prva. Sledila je zaslužena malica v Tončkovem domu na Lisci. Izbirali smo lahko med 20 vrstami palačink. Ko smo se okrepili s hrano in pijačo smo si ogledali še vzlet jadralnega padalca. In tako se je zaključil moj dan na Lisci.

NOČNI POHOD NA TRŠKO GORO

Prišel je trenutek za 8. tradicionalni nočni pohod na Trško goro, s katerim obeležimo tudi praznik novomeške občine. To se je tokrat zgodilo v četrtek, 6. aprila 2017, ko smo se kot običajno zbrali ob 17,30. uri na Glavnem trgu pred Rotovžem. Ve se, da nas je tudi tokrat prišel pozdraviti novomeški župan Gregor Macedoni in nam zaželeti lahek korak.
Z Glavnega trga smo po markirani poti  odšli proti sodišču in dalje čez Ragovski most v Ragov log, mimo tovarne zdravil Krka, Qulangije do Sevnega, kjer nas je pričakala naša Fanika, ki je do tu pripeljala bakle in nekaj okrepčila za udeležence. Na poti do vrha se je spustila trda noč, vendar luči za osvetljevanje poti nismo potrebovali, saj nam je »fantovsko sonce« osvetljevalo okolico in pričaralo mnogo zanimivih senc.
Na vrhu pred cerkvijo smo se malo oddahnili in bili deležni kratkega kulturnega programa, ki ga je pripravila Katja Žura. Za tem smo napolnili bakle z gorivom, jih prižgali in po markirani poti zaokrožili nazaj proti našemu izhodišču, kamor smo prispeli ob 22,30. uri.

Zdravko Damjanovič

TEKMOVANJE MLADIH V PLANINSKI ORIENTACIJI

Pod okriljem Mladinske komisije PZS vsako leto potekajo tekmovanja v planinski orientaciji. Od septembra do konca aprila potekajo tekmovanja v ligah - POT, v maju pa ena izmed lig organizira državno tekmovanje - SPOT , na katerega se iz vsake lige , v vsaki kategoriji uvrstita po dve najboljši ekipi. Na našem območju deluje Gorenjsko - dolenjska liga, v njej pa že tretjo sezono tekmujejo dekleta iz OŠ Frana Metelka Škocjan, sicer članice PD KRKA Novo mesto. V preteklih dveh letih so punce, ki so si nadele ime NARCISE (Ana, Špela, Julija, Klara in Tina), tekmovale v kategoriji A ( učenci do 6. razreda osnovne šole ). Bile so zelo uspešne, saj so na tekmovanju v ligi POT trikrat zmagale in trikrat osvojile drugo mesto, na dveh državnih tekmovanjih pa dvakrat postale državne prvakinje. Letošnja sezona je njihova prva v B kategoriji ( učenci od 7. - 9. razreda OŠ ). Prva tekma naj bi bila v organizaciji našega društva, vendar je na žalost zaradi spleta okoliščin odpadla, druge tekme v novembru 2016 se niso udeležile, ker so bile na tekmovanju Mladina in gore. Po kar dolgi zimi, pa je končno zopet prišla sezona za orientaciste in s tem dve tekmi v naši ligi. Na svoji prvi tekmi v B kategoriji, ki je potekala 25.3. v okolici Borovnice, so bile med petimi ekipami, z nekaj smole na tretjem mestu. Prav tako so tretje mesto osvojile tudi minulo soboto ( 1.4. ) v okolici Trzina, kjer pa je v njihovi kategoriji tekmovalo osem ekip. Kot vse kaže bodo Narcise tokrat ostale brez SPOT-a, vendar pa mislim, da je bistvo doseženo - pridobile so si nove izkušnje, bile so na poti, v naravi, predvsem pa so ostale  NARCISE !
Kot mentor puncam čestitam za te res lepe uspehe, se jim pa tudi zahvaljujem za trud in srčnost, ki nam je vsem skupaj lahko v poduk in vzor. 
Seveda pa se skupaj z dekleti resnično zahvaljujemo za PD KRKA Novo mesto, ki nam pomaga s kritjem stroškov tekmovanj, z izposojo potrebnih reči in spodbudnimi besedami. Nikakor pa ne smem pozabiti na starše, predvsem mamice, ki mi otroke zaupajo oziroma namesto mene ob sobotah ali nedeljah, ko sem jaz v službi ( brezplačno, brez točk, se pravi prostovoljno ) spremljajo naša dekleta na tekmovanjih. 
Z željo, da bo naslednja sezona še uspešnejša in da se nam morda pridruži še kdo pri naših podvigih v naravi bom na tem mestu zaključil in se vsem skupaj še enkrat zahvalil.

Mentor Milan Kraljič

POHOD NA SLAVNIK

1.4.2017 se je 57 učencev OŠ Žužemberk in njihovih staršev odpravilo na izlet na Slavnik.
Zbrali smo se ob 6:55 pri šoli na Dvoru in ob 7:00 na avtobusni postaji v Žužemberku.  Na avtobusu smo se pogovorili o poteku današnjega dne (postanek, vzpon na Slavnik, obisk Kopra). Pot sama ni bila prezahtevna. Potrebna so bila le opozorila pri stopanju na kamnih, koreninah… Je pa bila skupina velika in zato kar težko vodljiva. Skupina se je hitro razpotegnila, zato smo se vmes  čakali. Proti vrhu pa ne več, ker je bilo vreme vetrovno in ni bilo primerno, da bi  prepoteni  pohodniki čakali počasnejše. S pomočnico sva primerno poskrbeli za nadzor vseh članov skupine.
Vrh smo dosegli v predvidenem času. V koči je bilo dovolj časa za malico in počitek. Tudi spust je minil brez posebnosti.  Celotna tura je minila brez poškodb, žuljev.

Irena Platiše, vodja pohoda

ENAJSTIČ PO POTI JANEZA KMETA

Kulturno društvo Dvor nadaljuje tradicijo pohodov po poti Janeza Kmeta. Letos smo v nedeljo, 26. 3. 2016, pripravili že 11. jubilejni pohod, s čimer smo obeležili 100-letnico rojstva Janeza Kmeta, ki je kot ljudski pisatelj in duhovnik z odločno roko pustil pomemben pečat v Suhi krajini.
Na izhodišču se je zbralo nekaj nad 100 pohodnikov, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije. Med nami so bili tudi Gorenjci, Ljubljančani, pohodniki iz različnih delov celotne Dolenjske regije. Na ta način uresničujemo cilje društva, v okviru katerih želimo popestriti dogajanje v domače kraju in hkrati povečati prepoznavnost Dovra s širšo okolico izven naših lokalnih meja.
Po sprejemu prijav ob jutranji kapljici in uvodnem pozdravu smo zakorakali proti Vinkovemu vrhu. Vodenja pohoda so kot že vsa leta doslej prevzeli vodniki Planinskega društva Krka Novo mesto. Ker je del spominskega pohoda tudi sveta maša, je potreben kar hiter korak brez večjih postankov. Kljub temu pa je obvezen postanek vsako leto pri Zupančičevih v Srednjem Lipovcu, kjer pohodnike vsako leto prijazno pogostijo. Na Selih pri Ajdovcu je tamkajšnji župnik Janez Zaletel daroval sveto mašo v spomin svojega sovaščana Janeza Kmeta. Izrazil je tudi dobrodošlico vsem prisotnim, še posebej tistim, ki so bili prvič v teh krajih in jih povabil k ogledu spominske sobe v nekdanjem župnišču ob cerkvi, kar so nekateri tudi izkoristili. Tisti, ki smo  bilo v cerkvi, smo lahko prisluhnili tudi ubranemu petju mladih domačinov. Ker se je v času poteka svete maše že občutno shladilo, je bil topel čaj in nekaj sladkih dobrot, ki smo jih pripravili organizatorji, dobrodošlo okrepčilo pred nadaljevanjem poti proti Plešivici. Pot smo nadaljevali proti naši najvišji točki, 594 m visoki Plešivici. Člani Društva konjenikov Suha krajina so poskrbeli, da smo pohodniki lahko pomalicali v njihovem lepo urejenem domu. V svoji sredi smo lahko pozdravili tudi župna in podžupana Občine Žužemberk. Hladen veter nas je prisilil, da smo se kar kmalu napotili nazaj proti izhodišču. Med potjo nas je doletela še ploha sodre, ki pa ni mogla pokvariti dobrega vzdušja, ki nastane, ko se pohodniki dodobra spoznajo med sabo. Skupaj s pohodnico z Gorenjske smo ugotovili, da nam manjka samo še glasbena spremljava, pa bi bil dan popoln. Vsekakor ideja za naslednje leto, ko se srečamo na 12. pohodu. Do takrat pa vabljeni na naslednje dogodke Kulturnega društva Dvor.

Napisala: Valerija Vidmar

NARAVOVARSTVENA EKSKURZIJA NA PONIKVO

Letošnja prva naravovarstvena ekskurzija Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine je bila v soboto 18. marca 2017 na Ponikvo. Udeležilo se jo je kar 48 planincev, gorskih stražarjev in varuhov gorske narave iz 6 planinskih društev.  Seveda so bili z nami tudi slušatelji letošnjega že 10 usposabljanja za gorske stražarje.Tudi nekaj mladih se nam je pridružilo.
Tokrat smo šli na Štajersko, v lepo urejeno vas Ponikvo, ki ima veliko znamenitosti, bogato zgodovino in veliko zaslužnih in slavnih osebnosti. Bili smo prijetno presenečeni nad urejenostjo kraja in prijaznimi domačini. Na vsakem koraku se je dalo opaziti veliko delavnost in vnemo domačinov za skrb za zgodovino kraja, varstvo narave in promocijo kraja.
Naša pot je bila krožna in je trajala 3 ure z vmesnimi razlagami na posameznih točkah. Začeli smo pri lepo urejeni Osnovni šoli Blaža Kocena, ki se imenuje po domačinu geografu in kartografu, avtorju 1861 leta izdanega atlasa, ki je bil temelj današnjim atlasom. Pohod smo nadaljevali po delu Kraške – vodne poti dr. Stanka Buserja, domačina, geologa, velikega domoljuba in avtorja planinske geološke poti. Bil je tudi naš veleposlanik v Švici in je med drugim tudi kandidiral za predsednika naše države. Domačini so ponosni na  njegovo bogato zapuščino in so ob 10 letnici njegove smrti organizirali več dogodkov.
Najprej smo krenili proti spominskemu parku in baročni cerkvi Sv. Martina. Prva cerkev je tu stala že leta 811. Nato pa so jo razširili. Okrog pa je bil zid, katerega ostanki so še lepo ohranjeni. Prižnica v cerkvi je delo Janeza in Jurija Mersija, bila pa je tudi navdih za oblikovanje paviljona, ki stoji na lepo urejenem Slomškovem trgu pred cerkvijo. Življenjska pot in delo tega velikega duhovnika, vzgojitelja, pisca in narodnega buditelja, je prikazana v njegovi rojstni hiši. Anton Martin Slomšek je bil je prvi slovenski blaženi.
Po jerebikovem drevoredu smo se spustili do biološke čistilne naprave, nato pa mimo kraških izvirov do rastišča velikonočnice, ki je bila že v polnem razcvetu, čeprav zaradi oblačnega vremena niso bili prav vsi cvetovi popolnoma odprti. Presenetilo nas je urejenost rastišča, predvsem pa veliko število rastlin, kar pomeni, da za njeno ohranitev dobro skrbijo. Naši fotografi so ob biologovi razlagi naredili nekaj čudovitih posnetkov. Mimo kraškega ponora smo se povzpeli do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, kjer nam je njegovo delo predstavila njegova nečakinja Staška Buser. Pogostili so nas s pecivom in sokom ter nam pokazali lončarsko delavnico, otroke pa je najbolj zanimal  žrebiček, star komaj en dan, ki je bil v staji zraven delavnice.
Spustili smo se še do perišča in se vrnili na izhodišče, kjer smo pojedli okusen topel obrok. V šoli so bili tako prijazni, da so nam v njihovih prostorih omogočili še svečano podelitev izkaznic in značk našim novim  12 gorskim stražarjem. Ti so bili iz štirih planinskih društev.
Zahvaljujemo se Turističnemu olepševalnemu društvu Ponikva, predvsem pa njegovemu predsedniku Zlatku Zevniku za topel sprejem in kvalitetno vodenje.
Na poti domov smo se ustavili še na klepetu ob kavi. Vsi polni vtisov, navdušeni nad urejenostjo in lepotami tega kraja, predvsem pa delom vaščanov, smo hvalili ta lepi del Slovenije. Fotografi pa so kar tekmovali, komu je uspelo posneti najlepšo velikonočnico. Eno prilagam.

Zapisala: Rozi Skobe
Foto: Rudolf Skobe

PLANINA NAD VRHNIKO

Na lepo sončno soboto 11.3.2017 smo se že navsezgodaj zjutraj z avtobusom odpravili proti Vrhniki. Po avtocesti smo se odpravili proti Ljubljani in nato do Vrhnike, kjer je bil pričetek našega pohoda. Pot nas je najprej vodila delno po makadamski cesti, delno po gozdu, skoraj ves čas pa ob potoku. Ves čas pa smo občudovali prelepe spomladanske cvetlice.  Po slabi uri hoje smo prispeli do Koče v Starem malnu. Tam so nas prijazne oskrbnice pričakale s kavo in domačim čajem, nekateri pa smo se posladkali tudi z ravnokar pečenim domačim »štrudlom«. Oskrbnica nam je povedala še nekaj o Starem malnu ter Vrhniki, nato pa smo se polni nove energije odpravili naprej proti Planini nad Vrhniko. Do tja nas je vodila lepa, vendar strma pot skozi gozd. Za nekatere je bila pot kar malo naporna, ampak na koncu smo vsi le prišli do naše ciljne točke, Planine nad Vrhniko (733 m). Tam nas je čakal še vzpon na 22 metrov visok razgledni stolp, s katerega smo občudovali naše Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, videli pa smo Triglav in naše glavno mesto Ljubljano. Malo smo še pomalicali nato pa smo se odpravili po lepi, dokaj položni poti  proti Kurnu kjer smo se ustavili pri turistični kmetiji in si ogledali gotsko cerkev sv. Miklavža. Čakal nas je le še spust do Stare Vrhnike, kjer smo zaključili pohod. Polni novih doživetij smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Novemu mestu.

Ana Kraljič
Foto: Diana Serini

POHOD OB  KRKI OD SOTESKE DO DVORA

Na lep sončen dan in po planu Društva diabetikov Novo mesto smo se  udeležili pohoda od Soteske do Dvora, ki je bil pripravljen v so-organizaciji in pod vodstvom članov PD Krka Novo mesto.
Na zbirnem mestu v Soteski se nas je zbralo triindvajset  članov DD, pridružilo se je še  sedem onkoloških  bolnic in vodnik Andrej iz Dvora. Andrej nam je po nekaj minutah hoje pokazal  ostanke prvega gradu v Soteski, ki je bil na desnem bregu Krke, nato pa pobočje Pleševice, kjer so bili nekoč grajski vinogradi (sedaj  je gozd). Povedal nam je, da so Roški gozdovi zelo vodnati, le da voda ne teče po površju ampak se kot podtalnica na več mestih zliva v Krko in v poletnem času, ko je vodostaj nižji  voda teče nazaj v votline.  Po dobri uri hoje smo prišli do piknik prostora, kjer smo imeli krajši počitek, nato pa smo pot nadaljevali res ob Krki, opazovali cvetoča pobočja, delo bobrov, lepe bele  labode in kaskade  reke Krke.
Med potjo smo ugotovili, da smo udeleženci iz kar šestih občin in sicer: Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Trebnje in Žužemberk.
Po slabih treh urah smo prišli do Dvora, zahvalili smo se Andreju za vodenje, se dogovorili, da naslednje leto nadaljujemo pot od Dvora do Žužemberka.  Sledila še logistika,  vozniki smo šli po avtomobile v Sotesko in nazaj po pohodnike na Dvor.

F. Vovk

POHOD VDC-JA ŠMIHEL IZ STRAŽE V NOVO MESTO

Ob obrežju reke Krke vodi pešpot iz Straže v Novo mesto. Večji del poti je makadamski – kolovoz med njivami oz. travniki, nekaj pa je tudi asfalta.
Pohodniki VDC-ja Novo mesto ,enota Šmihel, so pot prehodili v petek 10. marca, pri pohodu pa je z vodenjem sodelovalo Planinsko društvo Krka. Pohod smo pričeli na avtobusni postaji Straža ,kamor smo prišli z redno avtobusno linijo. Prvi del poti vodi tik ob reki, mimo nekdanjega Novolesa, nato pa mimo vasi Hruševec, Sela do naselja Loke, kjer smo prečkali cesto ter zopet po kolovozu do Zaloga. Do Češče vasi smo kratek del hodili ob zelo prometni cesti , ter nato do Grobelj po kolovozni poti. Hitro smo prišli do Lastovč in po Zupančičevem sprehajališču na Loko. Pohod smo zaključili v Šmihelu. Celotno pot smo prehodili v dobrih treh urah, bil je zelo lep dan, občudovali smo pomladansko cvetje, poslušali žuborenje reke Krke in preživeli prijeten dan v druženju. Seveda smo imeli med potjo čas za malico iz nahrbtnikov.

Marica Praznik
Foto Ema Luzar

ZBOR ČLANOV PLANINSKEGA DRUŠTVA KRKA NOVO MESTO

V torek, 14.3.2017, smo v Planinskem društvu Krka Novo mesto zbrali na rednem zboru članov v Šolskem centru, s katerim dobro sodelujemo in so nam tudi letos odstopili svojo predavalnico za naše srečanje. Zbora se je udeležila približno četrtina članov društva s plačano članarino.  Člani vokalne skupine Kulturnega društva Dvor so s planinsko himno Triglav moj dom in ostalimi pesmimi pripravili prijeten uvod v formalni del zbora, ki predstavlja vsakoletni praznik društva in njegovih članov.
Po izvolitvi delovnega predsedstva smo skozi poročila in plan predsednika in načelnikov odsekov oz. vodij skupin, blagajničarke in predsednice nadzornega odbora pogledali v preteklo in prihodnje delo društva po operativni in finančni plati. Na osnovi predstavljenih aktivnosti lahko s ponosom zremo na minule dosežke, kar sta poudarila tudi Boštjan Grobler, podžupan MO Novo mesto in predstavnica generalne sponzorice, Krke d.d., Ljudmila Kastelec.  Društvo z obsežnim prostovoljnim delom, ki postaja vedno bolj redkost, nudi oporo gospodarstvu ter prispeva svoj delež k razvoju občine in uresničevanju njenih ciljev. Vzajemno sodelovanje predstavlja še naprej formulo za obojestransko uspešno delo in napredek. Zbrani so bili še posebej veseli informacije MO Novo mesto o sklenitvi pogodbe za nakup stavbe, kjer bo društvo dobilo svoje nove prostore. Društvu so za opravljeno delo čestitali predstavniki planinskih društev, ki delujejo v MDO ter posebej izpostavili zelo dobro medsebojno sodelovanje, ki ga je potrebno še nadgrajevati. Tudi predsednik MDO Dolenjske in Bele Krajine in hkrati predstavniki PZS, je poudaril, da PD Krka kot največje društvo v regiji z svojim vsestranskim delom ostaja ključni nosilec planinstva na tem območju.
Kljub zavidljivim preteklim dosežkom, nas tudi v prihodnje čaka veliko dela. Še posebej bo potrebno več truda vložiti v pridobivanje mlajših članov in strokovnega kadra, ker društvo in njegov razvoj sloni na svojih članih. Nadalje bodo aktivnosti letošnjega leta usmerjenje v urejanje društvenih prostorov in prenovo planinskega doma v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Slavnostno bomo obeležili 50-letnico Trdinove poti ter organizirali srečanje planincev MDO na Gospodični. Glede na obsežne in zahtevne načrte je dobrodošlo, da sta bila na zboru izvoljena nova podpredsednika društva, Nejc Šinkovec in Jože Kobe, ki bosta prevzela del nalog društva. Seveda pa je nujno, da vsak član prispeva svoj delež k mozaiku realizacije nalog društva kot je poudaril predsednik0000.
Na koncu so bila podeljena še priznanja PZS in društvena priznanja članom za dolgoletno in vsestransko delo v društvu. Večer smo zaključili ob prigrizku in dobri kapljici, kjer se ob prijetnem klepetu člani med sabo spoznajo in izmenjajo utrinke o preteklih in bodočih planinskih podvigih. Življene v društvu je hrana za telo in dušo, gibanje in druženje. Skupaj se trudimo, da tako ostane.

Valerija Vidmar
Foto: Nataša Damjanovič

USPOSABLJANJE ZA GORSKE STRAŽARJE

Odbor za varstvo gorske narave pri MDO Dolenjske in Bele krajine je v soboto, 4. 3.
2017 organiziral že deseto usposabljanje (po vrsti) za gorske stražarje. Udeležilo se
ga je 14 udeležencev iz 4 PD. Predavatelja sta bila prof. Jože Perše in prof. Dušan
Klenovšek. Drugi del tečaja bo odbor izvedel 18. 3. 2017 na naravovarstveni
ekskurziji na Ponikvo z ogledom velikonočnice in svečano podelitvijo značk in
izkaznic novim gorskim stražarjem.

Zapisala vodja usposabljanja Rozi Skobe

POHODNIKI VDC-JA, ENOTA ŠMIHEL PO OSTANKIH RIMSKE CESTE

Pohod smo planirali v januarju, ker pa je pomembna varnost smo se zaradi poledenele poti, odločili da gremo na pohod takoj, ko bodo pogoji primerni za pohod. Prišel je  dan, ko v VDC-ju niso imeli drugih obveznosti, poti niso bile več poledenele, zato smo se odločili , da gremo na pohod.
Izhodišče je bil Žužemberk, povzpeli smo se do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, to je bila tudi najvišja točka pohoda. Pod nami se je vila reka Krka , imeli so lep razgled. Pot smo nadaljevali proti vasi Zafara in Trebči vasi. Tu je bila nekdaj speljana rimska cesta, ki je bila v uporabi vse do leta 1858, ko je bila zgrajena cesta po dolini reke Krke. Videli smo še ostanke te ceste in veliko naravnih znamenitosti. Ta del poti je bil makadamski, po asfaltni cesti smo se skozi Sadinjo vas in mimo vasi Mačkovec spustili do Dvora, prečkali reko Krko, se povzpeli do vasi Jama, ter dalje ob desnem bregu reke Krke vrnili v Žužemberk.
Pri Leganovih nas je Andrejeva mama pogostila s čajem, kavo in pecivom. Sledila je vrnitev v Novo mesto. Pohodniki so med pohodom z zanimanjem poslušali razlage o zanimivostih doline reke Krke in življenju v preteklih časih. Upoštevali so navodila o hoji, srečno smo se vrnili Novo mesto.

SEDEMNAJSTO »POTEPANJE«

… in spet je bila zadnja februarska sobota, ljubitelji lažjih pohodov smo se v organizaciji PD Krka Novo mesto spet podali  na že sedemnajsti pohod imenovan »Potepanje okoli Novega mesta«.
Kljub temu, da so vremenarji napovedali, da bo soboto  brez dežja, se je verjetno le kdo ustrašil blata po nočnem deževju, zato je letos četica štela le 22 pohodnikov. Leta 2010, nas je bilo na tem pohodu kar 62.
Kot je bilo razpisano, smo se zbrali ob osmi uri pri bivšem hotelu Kandija in odkorakali gori doli proti Žabji vasi, Mali Cikavi, Malemu Slatniku, Križam do Brusnic.  Sledil je enourni počitek z malico, kramljanjem in obujanjem spominov pred vsem na temo, v kakšnih vremenskih razmerah smo  že hodili, nato pa smo dali spet pot pod noge proti Ratežu, Potov Vrhu,  nazaj na Mali Slatnik in na izhodišče.
Tokrat sva bili dve, ki sva to pot prehodili sedemnajstkrat in štirje prvič.
Besedilo: F. Vovk

Fotografije: Tone in Fanika

POHOD PO ŠMARJETI

V soboto, 11.2.2017, smo se pohodniki PD Krka Novo mesto odpravili na pohod v Šmarješke Toplice. Z avtobusom smo se pripeljali do term in začeli s pohodom. Prva postaja je bil ribnik, ki je dovolj topel, da v njem raste Indijski lotos. Nadaljevali smo pot in prišli do razvalin gradu Štrlek. Legenda pravi, da sta dva viteška roparja na tujem ozemlju zgradila ta grad in kasneje ju je kralj kaznoval in ju oštel, a kasneje ju je le spustil, saj sta obljubila da ne bosta več kradla. Seveda pa nista držala obljube in odpotovala drugam. V grad pa so se vselili 4-je grofi. Naslednja postaja je bila cerkev sv. Jožefa. Tam smo imeli malico. Ko smo hodili proti Hiši žive dediščine, smo si ogledali največji otok na Krki - Tržič z višje perspektive. Seveda smo naredili še gasilsko sliko in nadaljevali pot. V Hiši žive dediščine smo si najprej ogledali film, nato pa nadaljevali z ogledom. Izvedeli smo, da je bila stavba prej šola. V 4. nadstropju stavbe je bil prostor za otroke, imenovan: Škratova luknja. Legenda pravi: v starih časih so škratje pomagali ljudem, a kmalu se je v vas priselil moški, ki škratov ni maral, zato jih je podil. Ker so se ga škratje ustrašili, se niso nikoli več prikazali. Izkopali so luknjo vse do Vinjega Vrha. Ko so zakurili ogenj, se je seveda dim širil vse do vasi. Le najstarejši škrat med njimi, imenovan Vini, si je upal ljudem priskočiti na pomoč, a le ponoči, ko so že spali. Avtobus nas je prišel iskat in odpeljali smo se domov.

Elisa Laubry, 11 let